Le redko se zavedamo, kako na kakovost našega življenja vpliva zrak, ki ga dihamo. Medtem ko na kakovost zraka v okolici ne moremo vplivati, pa lahko vlivamo na zrak, ki kroži v naših prostorih. Po podatkih okoljsko-raziskovalnega zavoda v Slovenskih Konjicah, ki ga podpira tudi slovensko ministrstvo za okolje in prostor, je kvaliteta zraka v Sloveniji precej dobra, a pogosto je povsem drugače v notranjih prostorih. Kljub številnim pripomočkom, kot so klimatske naprave in prezračevalne sistemi z zračnimi filtri, pa strokovnjaki še zmeraj priporočajo zračenje z odpiranjem in prevetrenjem prostorov.

Pomembna sta vlaga in kisik

Praviloma bi si v stanovanju ali v pisarni, kjer lahko imamo popoln nadzor, zagotovili boljši zrak, kot je na prostem. Tak zrak bi moral vsebovati od 40 do 60 odstotkov vlage ter najmanj 18 odstotkov kisika. Če je zrak presuh, bodo trpele sluznice, če je v njem premalo kisika, bodo trpele celice, pogosti bodo glavoboli, slabo počutje in utrujenost. Da bi si zagotovili čim optimalnejše razmere, je pomembno, da zračimo pravilno in velikokrat. Prav tako pa si opremimo dom tako, da imamo čim manj umetnih materialov, ki se napolnijo s statično elektriko in prek nje privlačijo prah in druge škodljive elemente iz okolja, ki jih nato vdihujemo. Pri zračenju je pomembna tudi vlažnost. Prenizka vlažnost bo povzročila hitro nabiranje prahu in tvorbo statične elektrike, medtem ko bo previsoka vplivala na razvoj plesni. Suh zrak bo dražil sluznico, prav tako pa bomo suh zrak hitro občutili na koži, saj se poveča občutljivost. Medtem ko prevlažen zrak, ko je zračna vlažnost na 65 odstotkov, povzroča nastanek plesni. To se navadno zgodi v kopalnicah in otroških sobah, predolga izpostavljenost pa lahko povzroči alergije, motnje v delovanju ledvic, poškodbe centralnega živčnega sistema in vnetje srčne mrene.