»Doživel bom živčni zlom!« so besede, ki si jih je marsikdo v življenju rekel vsaj enkrat. Čeprav živčni zlom ni klinični pojem in kot psihična bolezen ne obstaja, pa to še ne pomeni, da simptomi, ki jih pripisujemo stanju, ki ga laično poimenujemo živčni zlom, niso resni.

Spremembe spalnih navad

Psihična in čustvena preobremenjenost močno izčrpata telo, kar se kaže tudi pri spancu. V boju s stresno preobremenjenostjo se telo lahko zateče k spancu. Mnogi se s stresom spopadajo s čezmernim spanjem, saj to postane nekakšen beg pred stresom. Spet drugi pa pod stresom doživljajo nespečnost, ker njihovi možgani zaradi preobremenjenosti nenehno delujejo.

Utrujenost

Motnje spanja (premalo ali preveč spanja) povzročijo utrujenost, utrujenost pa lahko povzroči še dodatne motnje spanca. Utrujenost se torej močno povezuje s stresom, pa ne samo psihična utrujenost, govorimo tudi o občutku zatrdelih in bolečih mišic in sklepov. Telesne aktivnosti, ki smo jih prej opravljali z lahkoto, postanejo veliko bolj izčrpavajoče, stvari, ki so nas prej veselile, so zdaj nadloga. Tudi spolnost, zato je jasen znak preobremenjenosti tudi izguba libida.

Spremembe apetita

Zlasti pri ženskah se stresna preobremenjenost kaže tudi na prehrani. Pod stresom se namreč precej spremeni naš apetit, posledično tudi naš vzorec prehranjevanja. Nekateri pod stresom izgubijo apetit in nimajo volje do hrane, spet drugi se pod stresom začnejo prenajedati.

Telesna bolečina

Poleg občutka otrdelih mišic nas pod stresom rade spremljajo tudi druge bolečine, denimo glavobol ali bolečine v želodcu. Pri nekaterih ljudeh se pojavijo tudi prebavne težave, driska ali zaprtje. Da je stres močno povezan s prebavo, ni nobena skrivnost, zato nenadne prebavne težave, ki nimajo drugega pojasnila, lahko brez težav povežemo s stresom.