USTA, JEZIK IN POŽIRALNIK

Veste, zakaj je vaš jezik bel in od kod so se vzele razjede v ustih?

T.D.
22. 3. 2020, 10.00
Deli članek:

Ti deli telesa so nenehno izpostavljeni škodljivim snovem ter okužbam iz hrane in delcev, ki se prenašajo po zraku. Kako jih prepoznamo in zdravimo?

dreamstime
Usta, jezik in požiralnik so nenehno izpostavljeni škodljivim snovem.

STOMATITIS

Gre za blago ali hujše vnetje ustne sluznice, ki ga prepoznamo po bolečini v ustni votlini, zadahu, včasih pa tudi po razjedah v ustih. Najpogostejši vzroki so okužbe z virusi, bakterijami ali glivami ter neustrezna prehrana. Povzroči pa ga lahko tudi strastno kajenje. Okužba se prav tako rada pojavlja pri ljudeh, ki se zdravijo z antibiotiki, in pri astmatikih, ki uporabljajo inhalatorje s kortikosteroidi in si zatem temeljito ne sperejo ust. Oblika stomatitisa je tudi vnetje dlesni oziroma gingivitis, ki ga lahko preprečite z ustrezno ustno higieno. Stomatitis lajšate tako, da z rednim spiranjem s slano vodo poskrbite za čistočo ust. Če med jedjo in pitjem občutite močno bolečino, vam bo zdravnik predpisal protibolečinsko ustno vodo ali gel, ki ga tik pred jedjo nanesete na boleči predel.

GLOSITIS

Sem spada vnetje jezika, zaradi katerega postane gladek, rdeč in otekel. Lahko je tudi grobo obložen in posejan z veliko drobnimi razjedami ter razpokan. Vnetje jezika je običajno kratke sape in se pozdravi brez zdravljenja. Najpogostejši vzrok je poškodba jezika, kar lahko povzročijo slabo prilegajoča se zobna proteza, skrhan zob ali vrela tekočina. Tudi kajenje, pekoča hrana in čezmerno uživanje alkohola lahko izzovejo draženje in posledično vnetje jezika. Včasih je glositis znanilec glivične okužbe oziroma kandidoze, kar prepoznamo po izrazito grobih belih ali rumenih oblogah, ali virusne okužbe, kot je okužba z virusom herpes simpleks, ki jo prepoznamo po značilnih razjedah. Ne glede na vzrok pa neprijeten občutek lahko ublažite z izpiranjem ust z antiseptično ali protibolečinsko ustno vodico. Pomagata pa kajpak tudi opustitev kajenja ter izogibanje kisli in pekoči hrani.

LICHEN PLANUS V USTIH

Je redka bolezen, pri kateri na notranji strani lic in včasih tudi drugod po ustih nastanejo bele lise. Pogosto imajo čipkast vzorec. Te lise pri večini ljudi ne povzročajo posebnih težav, včasih pa se vendarle razvijejo v vztrajne razjede, ki so lahko zelo boleče. Velikokrat se pojavlja v zagonih, ki lahko trajajo mesece ali celo leta in se po zdravljenju pogosto ponovijo. Ugotovili so, da je lichen planus pogostejši pri sladkornih bolnikih, večkrat se pojavi tudi kot posledica škodljivega učinka amalgamskih zalivk ali nekaterih zdravil na osnovi zlata, med katera spadajo tudi antirevmatiki. Včasih ga zažene tudi stres. Če kakršnakoli bela lisa v ustih ne izgine po treh tednih, je treba obiskati zdravnika ali zobozdravnika. Ta bo postavil diagnozo že za podlagi simptomov, vendar lahko potrdi ali izključi druge motnje samo tako, da vzame vzorec tkiva. Lichen planus včasih po nekaj letih izgine sam od sebe.

LEVKOKERATOZA V USTNI VOTLINI

V ustni votlini se na sluznici ust ali na jeziku pojavijo zadebeljene bele lehe, najpogosteje ob strani jezika. Nastajajo počasi in ne povzročajo bolečin. V nasprotju z oblogami, ki jih povzroča kandidoza, pri levkokeratozi teh lis ne moremo spraskati. Včasih jih povzročajo skrhani zobje, največkrat pa vzrok ostane neznan. Ker obstaja majhna možnost raka v ustih, le pojdite k zdravniku. Tveganje za raka je večje, če je leha na ustnem dnu ali če je na njej razjeda. Levkokeratoza je veliko pogostejša pri kadilcih in ljudeh, ki žvečijo tobak, pa tudi pri alkoholikih. Ena od oblik, znana tudi kot lasasta levkokeratoza, prizadene ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, predvsem bolnike z aidsom. Trdovratne lehe, ki se le redko pojavijo pred 40. letom, je mogoče odstraniti le s kirurškim posegom ali laserjem.

RAK V USTNI VOTLINI

Zapomniti si velja, da se približno polovica vseh rakavih tumorjev v ustni votlini pojavi na jeziku ali spodnji ustnici. Manj pogosto prizadene dlesni, notranjo stran lic, dno in nebo ustne votline. Kakor vse druge oblike raka tudi ta pogosteje doleti ljudi z oslabljenim imunskim sistemom in osiromašeno prehrano. Prepoznamo ga po razjedi na sluznici v ustih ali na jeziku, ki se ne zaceli, po beli ali rdeči lisi v ustih ali žrelu, ki ne izgine, stalni bolečini ali neprijetnem občutku v ustih, po oteklini kjerkoli v ustih ali na ustnicah ter po bolečini ob požiranju. Če ga ne odkrijemo pravočasno, se lahko razširi na bližnja tkiva ali vratne bezgavke, od tam pa v druge dele telesa. Redni pregledi, enkrat na pol leta, pri zobozdravniku so skratka potrebni tudi zato, da vas zdravnik še pravi čas opozori na nevarne spremembe v ustih, ki terjajo v primeru raka kirurško zdravljenje.

SINDROM PEKOČIH UST

Po menopavzi se pri skoraj 80 odstotkih žensk lahko začnejo občasno pojavljati težave sindromom pekočih ust in jezika. Značilen je pekoč občutek (tudi bolečina) v ustni votlini na jeziku (najpogosteje), nebu, ustnicah ali notranjosti lic. Pekoč občutek je samo subjektivni občutek posameznika in ni vidnih bolezenskih simptomov. Bolnik lahko toži tudi o spremembi okusa, vonja in suhih ustih. Pekoča bolečina se pogosto pojavi na konici jezika. Pri bolnikih s protezami pa tudi na trdem nebu, ustnicah ter zobiščnem nastavku. Vzrok za sindrom so suha usta, motnje prehrane, hormonske spremembe v menopavzi, periferne nevropatije, depresija, anksioznost, stresno življenje.

AFTE

So plitve sivobele vdolbinice z rdečim robom. Včasih povzročajo bolečine, predvsem kadar jemo kaj pekočega, vročega ali kislega. So kar pogoste, tudi pri otrocih, in se lahko pojavijo samostojno ali v grozdih, kjerkoli v ustih. Večkrat na leto se lahko ponovijo, toda po dveh tednih običajno izginejo brez zdravljenja. Vzrok zanje večinoma ni znan, se pa rade pojavljajo pri ljudeh, ki so izčrpani ali bolni, ali pri ženskah pred menstruacijo. Pogosto so povezane tudi s stresom. Povzročajo jih še poškodbe sluznice zaradi slabo prilegajočih se zobnih protez, skrhanih zob ali grobega ščetkanja zob. Pojavljajo pa se tudi v povezavi z nekaterimi okužbami, denimo virusa herpesa simpleksa. Če ste nagnjeni k aftam, se izogibajte dražeči, začinjeni oziroma pekoči hrani, uporabljajte pa tudi razkužilno, protibolečinsko ustno vodico. Na prodaj so tudi zdravila, ki vsebujejo kortikosteroid za ublažitev vnetja ali anestetik. Če se razjeda v ustih v treh tednih ne pozdravi, se je treba posvetovati z zdravnikom ali zobozdravnikom, ki bo opravil ustrezne preiskave in predpisal zdravljenje.