Pomagajo, kadar bakterije v telesu sprožijo infekcijo, saj omejijo bakterijsko razmnoževanje ali nepridiprave preprosto kar pomorijo. Vsako leto antibiotiki rešijo na milijone življenj, vendar pa Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so zaradi nepravilne uporabe in čezmernega predpisovanja antibiotikov bakterije proti njim vse bolj odporne! Kaj je torej treba vedeti o tem zdravilu, ki ga je leta 1928 prvi znanstveno opisal Alexander Fleming?

Delujejo samo proti bakterijam

Antibiotiki sicer uničijo nevarne bakterije, a lahko močno poškodujejo tudi imunski sistem, zato jih nikar ne uživajte na lastno pest. 

Kadar zbolimo za virusno okužbo, si z antibiotiki ne moremo pomagati. Razlog je naslednji: bakterije so enocelične, imajo en metabolizem in se lahko razmnožujejo. Antibiotiki prodrejo skozi njihovo celično steno in jih uničijo. Virusi pa prizadenejo človeške celice in nad njimi prevzamejo nadzor. Antibiotiki jih ne morejo doseči, saj ne prodirajo skozi človeške celice, zato je tudi nesmiselno, da pri prehladu s kašljanjem in nahodom jemljete antibiotike.

Odpornost narašča

In to ima lahko usodne posledice. Če antibiotike jemljemo prepogosto, ne pomagajo več, saj postanejo bakterije proti njim odporne. Nekaterih bolezni, kot so malarija, pljučna vnetja in črevesne bolezni, z znanimi antibiotiki dostikrat ne moremo več obvladati. Vsako leto umre okoli 700 tisoč ljudi samo zato, ker zdravila proti nekaterim bakterijam ne zaležejo.

Vedno ob isti uri

Pri večini antibiotikov je zelo pomembno, da zdravilo vzamemo točno ob uri in glede na obrok hrane, saj nekatera živila vplivajo na zdravilno učinkovino. Jemanje zdravila na tešče, kar priporočajo pri penicilinu, pomeni zjutraj, eno uro pred zajtrkom, na prazen želodec, eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi. Jemanje zdravila s hrano, kar priporočajo pri makrolidih, pa pomeni neposredno pred, med jedjo ali po jedi.