Zdravje

Poznate disleksijo? Prava diagnoza za težave pri branju

T.D.
9. 2. 2020, 12.00
Deli članek:

Disleksijo lahko opišemo kot kombinacijo težav, ki vplivajo na učenje branja in pisanja ter prinašajo slabšo organiziranost in zbranost.

Profimedia
Disleksija se po navadi pokaže že v otroštvu.

Opažajo jo pri desetih odstotkih ljudi, ki imajo običajno tudi težave s hitrostjo predelovanja informacij, s kratkoročnim spominom, zaporedji, motoričnimi spretnostmi ter slušnimi in vidnimi zaznavami. Uvrščajo jo med specifične učne težave in se pojavlja v različnih oblikah, od lažje do zelo izrazite.

Največ težav pri branju in pisanju

Disleksija se po navadi pokaže že v otroštvu, vendar starši in učitelji pogosto ne prepoznajo tega, da ima otrok težave, in mu pripišejo, da je len in da se ne trudi dovolj, čeprav doma veliko vadi in se uči. Tako otrok izgubi motivacijo za učenje in začuti veliko stisko. Nenehni neuspehi vodijo v slabo samopodobo, v učne in vedenjske težave in otrok se znajde v začaranem krogu. Disleksija povzroča največ težav pri organiziranosti, branju in pisanju, kakšne težave bo imel, pa je odvisno od posameznika, njegove energetske opremljenosti, starosti, okolja, v katerem odrašča. Zaradi napačnega zapisa števil so lahko otroci z disleksijo neuspešni pri matematiki in ne rešijo besedilne naloge zgolj zaradi tega, ker je dolga in se je sploh ne lotijo.

Kaj lahko storimo starši

Včasih mati narava sama uredi nekatere posebnosti v razvoju, le strpni moramo biti ter dati otroku čas in priložnost. Vsekakor pa je dobro, da otroku od rojstva naprej beremo, pripovedujemo pravljice in kažemo slikanice. Pri tem moramo vztrajati, tudi če ne kažejo zanimanja. Pozneje je pomembno, da otroka spodbujamo, da redno vadi branje in pisanje, a mu hkrati ne dajemo preobsežnih in pretežkih nalog. Ker imajo običajno odpor do branja in pisanja, jim dovolimo, da pri izboru vaj sodelujejo tudi sami ter izberejo vsebino in količino branja.

Dislektikom prijazne knjige

Izbirajmo knjige, ki so natisnjene z nekoliko večjimi črkami in v čitljivi pisavi, vrstice pa naj imajo največ od 60 do 70 znakov. Med odstavki naj bodo presledki, da je besedilo bolj zračno. Če gre za resne težave pri branju, tudi z večjo pisavo in barvnim papirjem otroci ne bodo brali enako hitro kot sošolci. Zato moramo otrokom v višjih razredih ponuditi zvočne knjige oziroma bralca besedil pri pisnem preverjanju znanja. Nekateri otroci imajo dejansko tako hude težave, da bi jih morali pri branju obravnavati kot slepe, za katere nam je logično, da knjigo berejo s poslušanjem. Strokovnjaki drugače priporočajo nesvetleč papir, dobro je, da je recikliran in da ni povsem bel. Velikost črk je odvisna od starosti in potreb otroka, obstaja pa tudi posebna pisava dyslexie, ki jo je razvil grafični oblikovalec z disleksijo in si jo lahko vsak brezplačno naloži na svoj računalnik