Ste ob vsakem najmanjšem naporu zadihani, vas nenehno sili h kašlju ali ste povsem brez sape že po nekaj korakih? Kljub temu se tudi pljučni bolniki ne bi smeli zasedeti in zaležati na kavču, temveč po svojih najboljših močeh vztrajati pri gibanju. Poglejmo torej nekaj ključnih vprašanj in odgovorov, kako gibanje vpliva na dihalni sistem in kako lahko blagodejno pripomore k počutju.
Katera telovadba in koliko?
Katerakoli vrsta telesne aktivnosti šteje za telovadbo. Lahko je to uveljavljen šport, kot so plavanje, tek, tenis, ali pa hiter sprehod, vrtnarjenje, čiščenje stanovanja in podobno. Priporočena količina telovadbe je petkrat na teden po 30 minut, pri čemer naj bi zdrav človek hodil v tempu med štirimi in šestimi kilometri na uro, pljučni bolnik pa s takšno hitrostjo, da bi bil ob tem zmerno zadihan.
Ali lahko telovadba povzroči težave s pljuči?
Ljudje, ki zelo intenzivno trenirajo ali redno telovadijo v določenih okoljih, lahko tvegajo razvoj astme ali stanja, poznanega kot bronhialna hiperodzivnost (ovirane dihalne poti). Znanstveniki menijo, da se to zgodi zaradi škodljivih snovi v okolju treninga, denimo klora v plavalnih bazenih ali mrzlega zraka na smučiščih. Vzdržljivostni športniki običajno vdihnejo več škodljivih snovi, ker so jim dlje časa izpostavljeni.
Če opazim težavo, kako naj ukrepam?
Pomembno se je zavedati simptomov, povezanih s pljuči, denimo kašlja, pomanjkanja sape, utrujenosti, in čim prej obiskati zdravnika. Ta vas bo napotil na spirometrični test, ki preverja dihanje in diagnosticira težave s pljuči.
