Bolezen se pojavlja po vsem svetu. Na njen pojav vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na dve do pet let in so trajale tri do štiri mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število obolelih začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. Od takrat v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov. A že samo v novembru in decembru preteklega leta so na NIJZ zabeležili 20 zbolelih za ošpicami. V treh primerih je šlo za otroke, ostali so bili odrasli.

Cepivo je preventiva, ki prav tako lahko zataji

Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje in obvladovanje ošpic. Cepljenje proti ošpicam se izvede s kombiniranim cepivom (cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Cepljenje s prvim odmerkom naj se opravi čim prej po dopolnjenem 11. mesecu starosti otroka. A ob zadnjih primerih ošpic, med katerimi so zbolele tudi osebe, ki so bile cepljene proti ošpicam, se mnogim postavlja vprašanje o učinkovitosti cepiva. Med 40 zbolelimi v letu 2019 je bilo namreč osem oseb prej cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, devet je bilo necepljenih, za ostale zbolele pa ni podatkov o cepljenju.

Izbruh bolezni pri cepljenih

Ker je v populacijah z visoko precepljenostjo, kot je slovenska, večina ljudi cepljena proti ošpicam, zelo majhen delež pa je necepljenih, se včasih zgodi, da med zbolelimi prevladujejo cepljeni, pri čemer zbolijo praktično vsi necepljeni in zelo majhen delež cepljenih, pojasnjujejo na NIJZ. Po zagotovilih imunologov cepljenje z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam dosmrtno zaščiti vsaj 97 odstotkov cepljenih. Preostali največ trije odstotki pa lahko zbolijo, ker je bil odziv na cepljenje nezadosten. Vzrok je, da ob času cepljenja niso bili imunsko odzivni. Ta slabša imunska odzivnost je bodisi trajna – posamezniki so zaradi posebnosti svojega imunskega sistema slabo odzivni proti virusom – bodisi začasna, če so bili posamezniki denimo cepljeni v začetku bolezni, ki še ni klinično izbruhnila. Nekateri bi zaradi posebnosti svojega imunskega sistema potrebovali tudi večje količine cepiva, kot je odmerjeno na podlagi kliničnih študij – cepivo torej za njih ni ustrezno odmerjeno.