Zdravje

Pet Slovencev med nagrajenci za vrhunske dosežke na področju farmacije in medicine

G.G./STA
7. 11. 2019, 09.24
Posodobljeno: 7. 11. 2019, 09.29
Deli članek:

Nagrade International Medis Awards za klinična dognanja zdravnikov in farmacevtov srednje in jugovzhodne Evrope je prejelo pet Slovencev. Strokovna komisija je skupaj deset nagrajencev izbrala izmed 207 prijavljenih iz devetih držav, so sporočili iz družbe Medis. Nagrade je družba podelila v torek in ob tem obeležila tudi 30-letnico poslovanja.

International Medis Awards
Nagrajenci

Nagrade so prejeli David Drobne s klinike za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Zala Lužnik skupaj z mednarodno ekipo s Harvarda in Nizozemske, Klemen Dovč s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske pediatrične klinike, Tanja Soklič Košak s klinike za otorinolaringologijo UKC Ljubljana s kolegi s klinike Golnik in Alojzija Hočevar s kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Nagrajeni so bili tudi Marin Jukić s Fakultete za farmacijo v Beogradu, Tanja Nikolova iz Skopja, Nikola Bradić iz Univerzitetne bolnišnice Dubrava v Zagrebu in Edin Begić iz Splošne bolnišnice dr. Abdulah Nakaš v Sarajevu. Letos so podelili tudi posebno nagrado, ki jo je prejela Ruth Ladenstein z Inštituta Svete Ane na Dunaju za raziskave raka pri otrocih.

Med 21 finalisti je bilo letos sedem strokovnjakov iz Slovenije, po trije iz Madžarske ter Bosne in Hercegovine, po dva iz Hrvaške, Avstrije in Srbije in eden iz Severne Makedonije.

"Naše delo je zahtevnejše, ker je natečaj vse bolj prepoznaven, študije iz leta v leto boljše, razlike med kandidati pa vse manjše. Ena najpomembnejših dodanih vrednosti tega natečaja je aplikativnost," so besede predsednika strokovne žirije International Medis Awards Matija Tomšiča povzeli v sporočilu za javnost.

International Medis Awards
Slovenski finalisti.

Predstavitev nagrajencev

FARMACIJA: Kako so sestavljene misli in čustva, kako poteka proces človekovega odločanja? To so vprašanja, ki navdušujejo doc. dr. Marina Jukića, mag. farm., s Fakultete za farmacijo v Beogradu. Letos se je posvetil preučevanju shizofrenije in dokazal, da deset odstotkov bolnikov s shizofrenijo nima potrebnega encima za presnovo dveh najpogostejših antipsihotikov, zato je njihovo zdravljenje neučinkovito, lahko tudi nevarno.

GASTROENTEROLOGIJA: Dr. David Drobne, dr. med., s Klinike za gastroenterologijo UKC Ljubljana je skupaj s sodelavci odkril tehnologijo, ki omogoča individualno prilagajanje odmerkov in koncentracije zdravila posameznemu bolniku s kronično vnetno črevesno boleznijo. Ta tehnologija bolnikom zagotavlja varnejše zdravljenje. Zaradi izjemne cenovne učinkovitosti pa bo dostopnejša tudi manj razvitim državam.

GINEKOLOGIJA: Kako predvideti, kdaj se bo pri bolnici sprožil prezgodnji porod, je raziskala dr. Tanja Nikolova, dr. med., iz Skopja. Skupaj z mednarodno ekipo sodelavcev je dokazala, da je negativen test PartoSure zanesljiv pokazatelj, da se prezgodnji porod v prihodnjih sedmih do štirinajstih dneh ne bo sprožil. Ti izsledki bodo bolnicam in novorojenčkom prihranili neželene učinke terapij ob grozečem prezgodnjem porodu.

INTENZIVNA MEDICINA IN ANESTEZIOLOGIJA: Kateri anestetiki so ustreznejši pri srčno-žilnih operacijah, je vprašanje, ki je zaposlovalo Nikolo Bradića, dr. med., iz Univerzitetne bolnišnice Dubrava v Zagrebu. Z ekipo mednarodnih sodelavcev je dokazal, da razlike v zapletih in smrtnosti pri preiskovanih bolnikih, pri katerih so uporabili inhalacijske in intravenske anestetike, ni.

NEVROLOGIJA: Mag. Edin Begić, dr. med., iz Splošne bolnišnice dr. Abdulah Nakaš v Sarajevu je skupaj s sodelavci dognal, da je lahko označevalec srčnega popuščanja B-natriuretični peptid tudi pokazatelj kognitivnih motenj pri Alzheimerjevi demenci.

OFTALMOLOGIJA: Presaditev roženice je ena najpogostejših oblik transplantacij tkiv na svetu, ki mnogim bolnikom povrne vid. Kljub uspešnosti presaditve, pa se pri nekaterih bolnikih pojavi propad presajenega tkiva. Imunološki vidiki, ki bi lahko povzročili propad presadka so zelo slabo raziskani. Dr. Zala Lužnik, dr. med., skupaj z vrhunsko mednarodno ekipo s Harvarda in iz Nizozemske, je prva opazila, da so v prekatni vodki povišani označevalci naravnega imunskega odziva. Njeni izsledki bodo prispevali k odkrivanju učinkovitejših lokalnih protivnetnih terapij in posledično k boljšemu preživetju endotelnih roženičnih presadkov.

PEDIATRIJA: Doc. dr. Klemen Dovč, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana je s sodelavci preučeval dolgotrajno delovanje zaprte zanke pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in ugotovil, da so pomembna nihanja v potrebi po inzulinu podnevi in ponoči najbolj izrazita v predšolski populaciji.

PULMOLOGIJA IN ALERGOLOGIJA: Bolniki s težkim kroničnim vnetjem sinusov in vztrajnimi simptomi bodo po zaslugi dognanj mag. Tanje Soklič Košak, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo UKC Ljubljana in njenih kolegov s Klinike Golnik v prihodnje deležni prilagojenega zdravljenja.

REVMATOLOGIJA: Raziskovalno področje doc. dr. Alojzije Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je vaskulitis IgA. Odkrila je, da so pretežki bolniki, ki imajo visok krvni tlak in sladkorno bolezen, bolj dovzetni za vaskulitis IgA, zato je zdrav življenjski slog pomemben tudi pri preprečevanju te vnetne revmatske bolezni.

POSEBNA NAGRADA INTERNATIONAL MEDIS AWARDS: Prof. dr. Ruth Ladenstein, dr. med., z Inštituta Svete Ane za raziskave raka pri otrocih na Dunaju, se vso poklicno pot posveča raziskovanju nevroblastoma. Skupaj z mednarodno skupino sodelavcev je raziskala in dokazala varnost in učinkovitost imunoterapije dinutuksimab beta v zdravljenju prve linije pri bolnikih z nevroblastomom z visokim tveganjem.