Za atrijsko fibrilacijo je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti dražljaj v preddvorih ni več ritmičen, temveč začne krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Srce utripa neredno in prečrpa manj krvi kot sicer; prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, se poslabša. To seveda lahko pripelje do hudih posledic, tudi do večkrat usodne možganske kapi. Zato pojdimo k zdravniku vedno, kadar »čutimo« srce in smo nenavadno utrujeni.

Nevarnost strdkov

Prva huda nevarnost srčne aritmije, med katerimi je najpogostejša ravno atrijska fibrilacija, so krvni strdki, ki najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo kjerkoli v telesu, vendar pa zaradi sestave krvnih žil strdek največkrat zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane, zato se lahko zgodi možganska kap.

Kdaj k zdravniku?

Možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo so obsežne, neredko smrtne ali pa vodijo v trajno invalidnost. Zato moramo biti pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika!

Včasih ni simptomov

Atrijsko fibrilacijo pa je vendarle včasih težko prepoznati, saj motnja srčnega ritma ne povzroča nujno tudi tipičnega nerednega bitja srca. Simptomi se lahko pokažejo v obliki napadov ali pač ne. Mnogi namesto tega opazijo slabšo telesno zmogljivost, oteženo dihanje ter občutijo nelagodje in bolečino v prsnem košu. Neredko pa spremembe ugotovi šele zdravnik, in sicer ob merjenju krvnega tlaka. Zdravnik neredno utripanje srca zazna z otipavanjem bolnikovega pulza in poslušanjem srca. Atrijsko fibrilacijo pa zatem dokončno potrdi s posnetkom EKG.

Kdo je ogrožen?

Motnjo srčnega ritma doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let, pogostnost vsekakor narašča s starostjo. Za njo večkrat trpijo ljudje z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, koronarno boleznijo in tisti z boleznimi srčnih zaklopk, predvsem mitralne zaklopke, pojavlja pa se tudi pri bolnikih s čezmernim delovanjem ščitnice. Med dejavniki, ki lahko sprožijo atrijsko fibrilacijo, je tudi čezmerno uživanje alkohola. Pravzaprav jo po nekaj kozarcih vina preveč mnogi prvič občutijo in gredo k zdravniku.