Ob tako veliki ponudbi in domači zalogi živil, in ker po nekaterih prav hlastamo oziroma jih uživamo ves čas za malico, kosilo in večerjo –, včasih le površno preverimo podatek, ali njihov rok uporabnosti še velja ali je že potekel. Nekateri živila s pretečenim rokom uporabnosti nemudoma zavržejo, spet drugi jih kljub temu mirno zaužijejo. Kakšna je prava odločitev in kaj lahko tvegamo?

Rok uporabnosti

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo preverili, kaj pravijo določila. Na NIJZ pojasnjujejo, da nam rok uporabnosti živila posreduje informacijo, koliko časa lahko živilo hranimo, da varnost in kakovost izdelka ostaneta v sprejemljivem območju. Pri tem moramo upoštevati pogoje transporta in shranjevanja, seveda pa določitev roka temelji na predpostavki, da z živilom ustrezno ravnamo. V Sloveniji je rok uporabnosti živil določen s Pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil, ta je usklajen z evropsko direktivo in obvezujoč za vse države Evropske unije.

Uporabno do …

A kot razlagajo, definicija roka uporabnosti zajema dva pojma. Prvi je datum minimalne trajnosti, drugi pa je datum uporabe. Datum minimalne trajnosti se nanaša na kakovost živila; označen je na izdelkih, ki imajo daljši čas uporabe. Mednje spadajo moka, testenine, žita in podobno. Ta živila imajo po navadi oznako »uporabno najmanj do« in ob njej naveden datum. Torej je določen datum minimalne trajnosti, kar pa pomeni, da ne bo nič narobe, če boste izdelek uporabljali še nekaj dni pozneje.

Datum uporabe

Pri izdelkih, kjer je oznaka uporabnosti navedena kot datum uporabe, govorimo o zapisu, ki določa varnost živila in se uporablja za označevanje hitro pokvarljivih živil, to so sveže mleko, meso, jajca … Ti izdelki se označujejo z izrazi »porabiti do«, »uporabno do«. V tem primeru mora imeti živilo obvezno oznako točnega datuma in navodila o shranjevanju. Nekateri izdelki so opremljeni tudi s podatkom o času in pogojih varnega uživanja tudi po odprtju embalaže.