Zgornji in spodnji modrostni zob oziroma tretji molar je zadnji zob zobne vrste, ki tudi zadnji izraste, mnogim ljudem šele po 30. letu. Je povsem enakovreden drugim zobem, saj tudi z njim žvečimo, v zrelejših letih, ko druge bisere najeda zob časa, pa je nadvse dobrodošel nosilec protetičnega nadomestka. Zato še zdaleč ne drži, da so modrostni zobje le v napoto, ali celo, da jih je treba izpuliti, da nam ne bi nekoč povzročali težav. Zobozdravnik se bo za puljenje modrostnega zoba večinoma odločil le, če ni postavljen v zobno vrsto in le napol izrašča, kar povzroča bolečine.

Od kod težave z modrostnimi zobmi?

Modrostni zobje se pogosto zagozdijo, če v ustih ni dovolj prostora, da bi izrasli na svoje mesto. Modrostni zob, pogosto tudi kočnik, včasih ostane povsem skrit v čeljusti in povzroča le malo težav ali sploh nobene, lahko pa delno izraste, a prav tako ne opozarja nase z bolečino. Pač pa lahko vsi zobje, še posebej modrostni, izraščajo tudi v napačno smer in pritiskajo ob sosednje zobe ter celo poškodujejo kočnik ali boleče pritiskajo na čeljustnico. Zagozden modrostni zob povzroča bolečine in vnetje. Zgodi se namreč, da je pokrit z žepkom tkiva dlesni, pod njim pa se, zlasti zato ker je zadnje zobe težje temeljito ščetkati, kopiči plak, lepljiva snov iz delcev hrane, sline in bakterij. Posledično pride do vnetja in zobne gnilobe. Če vam vaš zobozdravnik svetuje ekstrakcijo modrostnega zoba, pa vam ta ne povzroča nobenih težav, vprašajte raje še za drugo mnenje, drugega zobozdravnika oziroma zobnega kirurga.

Kdaj je torej pravi čas?

Če boli in je tkivo vneto, je ne glede na starost modrostni zob treba odstraniti. Seveda šele po tem, ko se vnetje popolnoma pozdravi. Zaradi ortodontskih razlogov je najboljši čas za ekstrakcijo v poznih najstniških letih oziroma med 16. in 24. letom, ko zob še ni obdan s trdo kostjo in korenine še niso popolnoma razvite, zaradi česar je verjetnost poškodbe čeljusti oziroma okoliške kosti manjša. Zdravniki poudarjajo, da mora biti tudi ekstrakcija zoba v »najboljših letih« natančno načrtovana. Operativni poseg na zobeh po 40. letu pogosteje poškoduje kosti in okoliška tkiva ter je bolj tvegan. Skrben stomatolog bi ga opravil le, če zanesljivo kaže na poznejše težave.