Po raziskavi, ki so jo opravili leta 2013, naj bi za erektilno disfunkcijo trpelo kar 26 odstotkov moških pod 40. letom, skoraj polovica naj bi imela zelo resno obliko motnje. Čeprav pri spolnih disfunkcijah pogosto najprej pomislimo na erektilno disfunkcijo (nezmožnost oziroma oslabljena zmožnost erekcije), ta še zdaleč ni edina v tej skupini. O spolni disfunkciji (ki ni samo moška domena) govorimo že takrat, ko se pojavijo zmanjšan libido in težave pri vzburjanju.
Prezgodnji izliv
O prezgodnjem izlivu govorimo, kadar ta nastopi po dveh minutah ali manj po penetraciji. Za njim trpi kar 30 odstotkov moških. Čeprav gre v večini primerov za nevrobiološki pojav (torej motnja traja že od samega začetka), pa ima ta lahko psihološke posledice, ki lahko vodijo tudi v erektilno disfunkcijo. Lahko pa se prezgodnji izliv zaradi nekaterih zdravstvenih težav in psihološkega stresa pojavi tudi pozneje v življenju, po določenem obdobju sicer uspešnih spolnih odnosov. Tovrstni prezgodnji izliv traja krajše obdobje.
Zapozneli izliv
Težav pri doseganju orgazma nimajo vedno samo ženske. Deset odstotkov spolnih disfunkcij pripada zapoznelemu izlivu – motnji, pri kateri moški ne more ejakulirati ali pa ima pri tem težave. Zdrav moški naj bi orgazem doživel pet minut po začetku spolnega odnosa, moški z zapoznelim izlivom pa za to potrebujejo 30–45 minut. Pri mnogih moških s to težavo je orgazem dosegljiv samo z masturbacijo. Kot enega od vzrokov za nastanek tovrstne motnje se navaja tudi pretirana masturbacija, s katero se spremeni način, kako delujejo živčni končiči na glavici penisa, zaradi česar postane neobčutljiva na veliko bolj nežno draženje med seksom.
Vzroki za povečanje težav med mladimi
Naraščanje števila spolnih disfunkcij je pretežno posledica sodobnega življenjskega sloga. Za kakršnokoli obliko spolne disfunkcije že gre, je ta v veliki meri posledica dveh dejavnikov, ki pa sta oba stranska produkta sodobnega načina življenja – fizični in psihični dejavnik; v večini primerov gre kar za kombinacijo obeh. Kadar govorimo o fizičnih dejavnikih, so ti pogosto povezani s sodobnimi tako imenovanimi evolucijskimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, alkoholizem, kajenje in podobno. Vse pogostejši pa so tudi psihični vzroki (stres, depresija, tesnobnost, slaba samopodoba) in težave v medosebnih odnosih.
Kaj lahko storite?
Bodite razumevajoči in partnerju (in sebi) pomagajte premagati sram, ki spremlja te težave. Ključna sta pogovor in skupno iskanje rešitev. Nikar ne krivite sebe, vsekakor pa se je treba pogovoriti o kakovosti odnosa, preveriti, ali se kdo od partnerjev v odnosu ne počuti dobro, ali je morda premalo komunikacije, ali sta se morda odtujila zaradi prezaposlenosti, kaj povzroča morebitni stres ... Pomembno je tudi poiskati strokovno pomoč bodisi osebnega zdravnika ali urologa, tudi psihoterapevta. Treba je torej poudariti, da spolne disfunkcije niso nekaj, česar bi se sramovali. Zelo veliko ljudi ima težave na tem področju, malo pa jih o tem govori, zato občutek, da je vsak zelo osamljen s svojo težavo. Težave so rešljive, le spregovoriti je treba o njih oziroma si poiskati ustrezno pomoč.
