Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presoje. Takoj ko opazite prve spremembe pri prijatelju, svojcu, je treba poiskati zdravniško pomoč, saj so zdravila v zgodnji fazi bolezni najučinkovitejša. A kako poiskati stik s človekom, ki ga je prizadela demenca?

Kako se družiti z osebo z demenco?

Če živimo z osebo ali spoznamo nekoga, ki se ne spomni niti imena svojih bližnjih in je ob tem morebiti še nagle jeze ter govori stvari, ki sploh niso resnične, potem si za začetek recimo, da je najpomembnejša prijaznost do sogovornika. Na pogovor se pripravimo; poskrbimo za mirno okolje, v katerem bo potekal, odstranimo vse moteče stvari in izklopimo telefone. Prostor naj bo prijetno topel in osvetljen. Vedno naj z osebo z demenco govori le ena oseba in naj z njo vzpostavi očesni stik. Za sproščen pogovor izberimo temo, ki ji je blizu.

Izogibajmo se konfliktnim situacijam

Takoj ko opazite prve spremembe pri prijatelju, svojcu, je treba poiskati zdravniško pomoč, saj so zdravila v zgodnji fazi bolezni najučinkovitejša.

Osebe z demenco ne popravljamo in ji ne vsiljujemo svojih misli ter besed. Poskušajmo jo preusmeriti na pravo besedo ali dogodek. Če se že s čim ne moremo kar tako strinjati, rečemo: »Ali res?«, »Tako misliš?«, »Ne vem, kaj naj rečem«, »Zanimivo …«. Ne prepričujemo je, da je njena trditev napačna. Ravnajmo smotrno, kar pomeni, da uporabljajmo kratke in preproste stavke, govorimo jasno in z mirnim nizkim glasom, navodila lahko tudi napišemo, izbirajmo znane in ne prezahtevne vsebine pogovora. Uporabljajmo preproste besede. Upoštevajmo tudi nebesedno sporočanje, denimo prijazen dotik.

Pomembnost čustev

Delujmo razumevajoče in pomirjujoče, kar pomeni, da izrazimo razumevanje za njene skrbi in težave. Pomagajmo ji, da bo o svojih občutkih in skrbeh pripovedovala, ter jo poskušajmo pomiriti. Spodbujajmo njeno dobro voljo, sproščenost in smeh. Dobrodošli so pogovori o lepih spominih, prebranem gradivu in podobno.

Kaj pa dejavnosti?

Ker pa utegne biti pogovor naporen, ga seveda lahko nadomestimo tudi s prijetno dejavnostjo. Dobrodošla so preprosta gospodinjska opravila, lahko tudi pomoč pri pripravi hrane, obrokov, čiščenju zelenjave, mešanju pijač, pomivanje in brisanje posode, pometanju. Prav tako pomirja delo na vrtu, okoli hiše, zlaganje oblačil, časopisov, knjig, orodja. Spodbujajmo osebo k jutranji telovadbi, razgibavanju, žoganju, sprehodu. Utrjujmo skupaj ročne spretnosti, ki pripomorejo predvsem k ohranjanju fine motorike. Spodbujajmo k sodelovanju v aktivnostih, povezanih z njenim poklicem. Prav tako osebo spodbujajmo k izvajanju aktivnosti za utrjevanje spoznavnih sposobnosti, denimo z razvrščanjem ali nizanjem predmetov glede na barvo, obliko in velikost, iskanjem nasprotij, kot so velik-majhen, razvrščanjem fotografij v pravo časovno zaporedje, iskanjem zapisanega števila, ki je enako številu narisanih predmetov, sestavljanjem slik iz delov, pisanjem ali iskanjem besed na določeno črko, igranjem družabnih iger, obiskom ali povabilom prijateljev, poslušanjem glasbe in spodbujanjem k interesom, ki jih je imel posameznik že prej, denimo k zbiranju znamk, pisanju voščilnic, plesu.