Čija je cvetoča rastlina, ki prihaja iz Mehike in Gvatemale. Rastlino so poznali že Azteki, ki so jo, tako kot mi, uporabljali v zdravstvene namene. Že takrat so čijo gojili zaradi semen, ki so izjemno bogata z maščobnimi kislinami omega 3. Vsebuje tudi veliko beljakovin in prehranskih vlaknin pa tudi minerale, kot so fosfor, mangan, kalcij, kalij in natrij.

Kakšna je hranilna vrednost?

Če čijo primerjamo z drugimi prehrambnimi izdelki, hitro ugotovimo, da je sestava semen izjemo bogata in skoncentrirana. Tako v samo 100 gramih čije najdemo toliko maščobnih kislin omega 3 kot v kilogramu lososa, toliko kalcija, kot ga dobimo, če popijemo pol litra mleka, in toliko kalija, kot če bi pojedli dve banani. Semena vsebujejo tudi visok delež magnezija, in sicer tolikšen, kot ga najdemo v kilogramu mandljev, toliko železa, kot ga je v tri četrt kilograma špinače, in toliko vlaknin, kot jih je v 350 gramih otrobov. Ne pozabimo, da je seme čija naravni izdelek, ki se ga industrijsko ne predeluje. Zato je uživanje semen s koristnimi hranilnimi snovmi bolj učinkovito, kot če bi uživali ribje olje, meso lososa ali druga semena. Pozitivna lastnost teh majhnih semen pa se skriva tudi v blagem okusu, ki ne prekrije okusa drugih sestavin obroka.

Uporaba

Semena lahko uživamo surova, kuhana ali pečena. Surovo čijo uporabljamo zmleto ali pa namočeno v vodi, s čimer pridobimo rahlo želatinast značaj. Tako pripravljeno najpogosteje uživajo tudi v Mehiki in Gvatemali. Če jo uporabljate pri kuhanju ali pečenju, naj njen delež ne presega več kot pet odstotkov celotne mase, predvsem zaradi okusa, naj pa omenimo, da z obdelavo izgubi tudi delež hranilnih snovi.

Tako svetujemo, da semena čija raje uporabljate tako, da jih potresete po običajni hrani, kosmičih, dodate v jogurt, sokove, solate in podobno. Tako boste obrok obogatili z minerali, beljakovinami, vlakninami in maščobnimi kislinami omega 3.