Ušesa opravljajo dve pomembni nalogi: omogočajo, da slišimo drobnega komarja, medtem ko najbolj trdno spimo, in skrbijo, da se ne sesedemo med hojo. Sposobnost, da slišimo, je odvisna od vrste zapletenih procesov, ki se dogajajo v našem ušesu. Zvočni valovi v zraku se v obliki tresljajev prenašajo skozi sestavne dele ušesa do slušnega receptorja. V tako imenovani spirali so čutne dlačice, ki zaznavajo te tresljaje in jih pretvarjajo v električne signale. Živec signale prenese v možgane, ki jih nato tolmačijo. Različne frekvence vzdražijo dlačne celice na različnih delih spirale, zato lahko zaznavamo tudi prefinjene zvoke govora in glasbe.

Čut za ravnotežje

Sposobnost, da stojimo pokonci in hodimo, ne da bi padli, je odvisna od našega čuta za ravnotežje. Ravnotežni aparat je sestavljen iz treh polkrožnih kanalov in preddvora ušesa. Makuli v preddvoru notranjega ušesa zaznavata linearno gibanje, na primer med vožnjo z avtom in dvigalom, in položaj glave glede na silo teže, kar nam denimo omogoča, da pri potapljanju takoj vemo, v kateri smeri je površje. Obračanje glave pa zaznavajo kriste v polkrožnih kanalih. Informacija o teh zaznavah zagotavlja tako ohranjanje ravnotežja kot stabilnost vida ob premikanju glave.

Okvare sluha in notranjega ušesa

Delna ali popolna izguba sluha lahko povsem ohromi družabno življenje ter povzroči osamljenost in depresijo. Okvara sluha je lahko posledica bolezni ali poškodbe, sluh pa se slabša tudi s starostjo. Le redko je prirojena, s slabšim sluhom se rodi 0,2 odstotka ljudi.

Starostna naglušnost

Slabše sliši kar petina ljudi med 50. in 60. letom ter polovica ljudi, starejših od 70 let. Starostna naglušnost se pojavi, ker začnejo z leti čutne, dlačne celice v ušesu odmirati, motnja pa je toliko hujša pri ljudeh, ki imajo sluh že od prej okvarjen zaradi hrupa ali težav s srednjim ali notranjim ušesom, kakršna je predrtje bobniča. Ne odlašajte s posvetom pri zdravniku, ki bo ušesa pregledal z otoskopom. To, da slabše slišite, sicer ni ozdravljivo, lahko pa si pomagate s slušnim aparatom, ki olajša komunikacijo.

Piskanje v ušesih

Piskanje v ušesih oziroma tinitus ljudje opisujejo kot zvonjenje, brnenje, piskanje ali šumenje. Vse našteto ovira spanec in zbranost, pahne lahko celo v depresijo. Zvok se lahko stopnjuje s srčnim utripom, nekateri ljudje trpijo zaradi njega le nekaj minut dnevno, drugi kar naprej. Velikokrat je povezan z naglušnostjo, najbolj ogroženi pa so spet tisti, ki so bili izpostavljeni hudemu hrupu. Prizadene tretjino ljudi, starejših od 60 let. Mnogokrat je tinitus lahko posledica premalo železa v krvi ali čezmernega delovanja ščitnice. Nanj je treba pomisliti tudi ob poškodbi glave ali zdravljenju z aspirinom. Takoj je treba k zdravniku, da bo raziskal, kako nevarni so vzroki piskanja v ušesih, in svetoval, kako naprej. Če piskanje spremlja tudi izguba sluha, vam bo morda pomagal slušni aparat, ki okrepi zvoke iz ozadja, zaradi česar boste manj osredotočeni na nadležne zvoke v ušesu. Nekateri pa si pomagajo kar s poslušanjem glasbe oziroma z vsem, kar odvrne od brnenja. Tinitus zdravijo tudi v posebnih komorah s povišanim tlakom.