Sindrom policističnih jajčnikov je motnja, ki privede tako do anatomskih sprememb jajčnikov kot do hormonskih in presnovnih sprememb. Kadar govorimo o sindromu policističnih jajčnikov (PCOS), govorimo o stanju, ki onemogoča normalno delovanje jajčnikov. Normalno namreč drobni folikli v jajčnikih vsak mesec rastejo in ovulirajo ter tako vzpostavljajo normalen menstrualni cikel in ohranjajo plodnost ženske v rodni dobi. Kadar pa je ovirano biološko izločanje ženskih spolnih hormonov, je ovulacija močno ovirana oziroma do nje sploh ne pride. Takrat folikli v jajčnikih ne dozorijo, se zadržijo v jajčnikih in se izrazijo kot ciste na njih. Proizvajati se začnejo čezmerne količine moških hormonov, ki se izločajo v kri in povzročajo druge simptome te motnje.

Simptomi

Sindrom policističnih jajčnikov spremlja kar nekaj kliničnih znakov, ki so posledica nesorazmerja moških in ženskih spolnih hormonov. Najbolj očiten znak je seveda neredna menstruacija, ki se lahko pojavlja na šest tednov do šest mesecev, lahko pa menstruacija izostane tudi za dlje kot šest mesecev. Skladno s tem se pojavi tudi odsotnost ovulacije. Zaradi povečanja ravni moških hormonov PCOS pogosto spremljajo povečanje telesne teže, čezmerna poraščenost (zlasti na obrazu, prsih in trebuhu), mastna koža, mozolji, ki ostanejo tudi po puberteti, izpadanje las na temenu (moška plešavost) ter pojav temnih kožnih lis. Ker gre tudi za presnovno motnjo, se lahko povišata krvni tlak, raven maščob v krvi, pojavita pa se tudi odpornost na inzulin in sladkorna bolezen tipa II.

Vzroki za nastanek

Kljub precejšnji razširjenosti sindroma policističnih jajčnikov so vzroki za njegov nastanek še vedno velika uganka. Na podlagi raziskav je strokovnjakom uspelo izluščiti nekaj teorij, ki pa še niso bile potrjene, zato jih ne smemo jemati kot znanstveno podprte resnice. A vendarle trendi nakazujejo, da za PCOS najpogosteje zbolevajo ženske, ki v družini že imajo prisotnost bolezni, sladkorne bolnice, ženske z inzulinsko rezistenco in tiste, ki imajo pomanjkanje luteinizirajočega hormona in folikel stimulativnega hormona (to sta hormona, ki sprožata ovulacijo).

Kaj pa ciste na jajčnikih?

Zveni, kot da gre za podobno stanje, a cist na jajčnikih ne smemo enačiti s sindromom policističnih jajčnikov. Ciste na jajčnikih so navadno nenevarne benigne spremembe na jajčnikih, ki nastajajo precej pogosto, in sicer kot posledica dozorevanja jajčnih celic med menstrualnim ciklom. Te se običajno skrčijo same od sebe. Druga skupina prav tako benignih cist pa se pogosto pojavlja pri ženskah po 30. letu. Tudi te so navadno nenevarne.