Polovica bolnikov umre v 90 dneh

Po svetu se širi skrivnostna smrtonosna gliva

S.R.
7. 4. 2019, 11.52
Posodobljeno: 7. 4. 2019, 12.36
Deli članek:

Na zdravila odporna »supergliva« Candida auris lahko človeka ubije v manj kot 90 dneh. V nenavadno kratkem času se je razširila po vsem svetu.

Profimedia
Še vedno ne poznajo njenega izvora.

Ameriški center za nadzor bolezni je po proučitvi 587 primerov okužbe, zabeleženih zgolj v ZDA, izdal opozorilo in glivo Candida Auris uvrstil na seznam nujnih in resnih groženj, ki jih človeštvu predstavljajo na antibiotike odporni mikrobi. 

Maja lani se je zaradi operacije trebušne votline v newyorški bolnišnici Mount Sinai zglasil starejši moški. Testi so pozneje pokazali, da je v njegovi krvi prisoten skrivnosten, a smrtonosen mikrob. Nemudoma so ga premestili na enoto za intenzivno nego, a je pozneje umrl. Izkazalo se je, da ga je umorila gliva Candida Auris. Izbruhe okužb s to glivo so zabeležili tudi v Venezueli, v eni od uglednih britanskih bolnišnic, ki je morala začasno zapreti enoto za intenzivno nego, v bolnišnicah v Španiji in na Nizozemskem ter na Japonskem, v Indiji, Pakistanu in Južni Afriki. Samo v ZDA se je pojavila v New Yorku, New Jerseyju in zvezni državi Illinois. 

Vseprisotna

Zlasti zaskrbljujoč je primer starejšega moškega iz bolnišnice Mount Sinai, ki je po 90 dneh boja za življenje umrl, ni pa umrla tudi gliva. Poznejši testi so namreč pokazali, da je bila prisotna po vsej sobi, zdravstveno osebje pa je moralo nato s posebnimi orodji in čistili razkužiti celoten prostor ter celo odstraniti ploščice in del stropa. »Povsod je bila prisotna – na stenah, postelji, vratih, zavesah, telefonu, pomivalnem koritu, žimnici, stropu …« je pojasnil direktor bolnišnice Scott Lorin.

Candida Auris je nevarna zlasti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, kot so otroci in starejši, saj je okužbo zelo težko pozdraviti. Ker so okužbe najbolj pogoste v zdravstvenih ustanovah, je namreč postala odporna na večino zdravil. Candida Auris tako predstavlja nov primer nevarnega mikroba na vse širšem seznamu mikroorganizmov, ki so odporni na zdravila. »Gre za veliko težavo, saj se pri zdravljenju tovrstnih bolnikov zanašamo na protiglivična zdravila,« je za časnik The New York Times dejal Matthew Fisher, ki na univerzi Imperial College London poučuje epidemiologijo. Glive namreč tako kot bakterije razvijajo nove obrambne mehanizme, s katerimi se zaščitijo pred sodobno medicino. 

CDC
Candida auris v petrijevki.

Ozaveščanje javnosti 

Po navedbah časnika postaja problem vse bolj pereč, saj se ga javnost premalo zaveda, kar je deloma tudi posledica dejstva, da bolnišnice o izbruhih odpornih mikrobov v njihovih prostorih nerade govorijo. Ne želijo namreč, da bi jih javnost videla kot gnezdo klic, kar je pravzaprav razumljivo. 

Candida auris je zgolj ena od več deset bakterij in gliv, ki so postale odporne na zdravila. Po navedbah CDC je pri več kot 90 odstotkih primerov okužb s to glivo neučinkovito vsaj eno zdravilo, pri 30 odstotkih pa sta neučinkoviti dve zdravil ali več. »Zelo je trdoživa in težko jo je diagnosticirati,« je o glivi dejala zdravnica Lynn Sosa. Po podatkih CDC ji v 90 dneh podleže skoraj polovica bolnikov, pri čemer strokovnjaki po svetu še zdaj ne vedo, kje se je pojavila najprej. »Priplavala je na površje in zdaj je povsod,« pa je za časnik dejal zdravnik Tom Chiller, ki se na centru CDC ukvarja s tem področjem.

Štirje sevi

Prvi primer okužbe s Candido auris so sicer leta 2009 odkrili v ušesu bolnice na Japonskem, a je takrat gliva delovala povsem nedolžno. Bila je zgolj sorodnica splošno razširjenih in preprosto ozdravljivih glivičnih obolenj. Tri leta pozneje je presenetila mikrobiologa na Nizozemskem, ki je opravil krvne teste na 18 bolnikih iz štirih indijskih bolnišnic, nato pa se je začela pojavljati po vsem svetu. Da bi bila prisotna tudi v Sloveniji, zaenkrat ni znano. Znanstveniki so sicer domnevali, da se je po svetu razširila iz Azije, a so s primerjavo genoma vzorcev iz Indije, Pakistana, Venezuele, Južne Afrike in Japonske ugotovili, da ne obstaja zgolj en sev te glive in da torej vzorci nimajo istega izvora. Po zadnjih ocenah naj bi se sevi te glive evolucijsko razšli pred tisoče leti, zdaj pa so na štirih koncih sveta istočasno razvili odpornost na zdravila.