Dobro trenirana srčna mišica potrebuje manj udarcev na minuto, da zagotovi primerno kroženje krvi po telesu. Se pravi, da trenirano srce varčuje z energijo in nam omogoča daljše življenje, zadnje čase pa strokovnjaki poudarjajo, da nam omogoča tudi hitrejše porabljanje maščob.

Srce se prilagaja

Lahko smo srečni, ker se srce zelo hitro odzove na redno telesno vadbo, kar preverimo z utripom v mirovanju. Za popolnega začetnika je, ne glede na starost, povsem mogoče, da v pol leta upočasni utrip v mirovanju za deset udarcev na minuto.

ABC pravilnega merjenja

Pomembno je, da si utrip merimo zgodaj zjutraj, ko je naše telo spočito. Vendar utripa ne merimo takoj, ko se zbudimo, temveč počakamo nekaj časa, da se telo privadi. Pred meritvijo mirujemo približno 15 minut. Utrip si lahko merimo na zapestju ali na vratu. S pomočjo ure 10 sekund štejemo število utripov. To število pomnožimo s 6, da dobimo število utripov na minuto. Rezultat, ki ga dobimo po množenju, je naš trenutni srčni utrip. Za natančnejši rezultat pa je treba izračunati povprečje, ki ga dobimo, če si utrip na tak način izmerimo trikrat v enem tednu. Povprečje dobimo tako, da tri različne meritve seštejemo in nato delimo s številom 3.

Zakaj je dobro meriti utrip?

Z rednim merjenjem srčnega utripa lahko pravočasno odkrijemo atrijsko fibrilacijo, to je nepravilno krčenje srčnih preddvorov, zaradi česar se kri ne pretaka pravilno, to pa lahko povzroči nevarne krvne strdke. Ti se namreč lahko odtrgajo in s krvjo prenesejo v vene nog ter povzročijo globoko vensko trombozo, v pljuča, kar ima za posledico pljučno embolijo, ali v možgane, kar povzroči možgansko kap. Na nepravilnosti opozarja srčni utrip, višji kot 100 udarcev v minuti.