Depresivna motnja

Sodobna bolezen, ki se je zažrla v vse pore družbe

T.D.
7. 12. 2018, 21.00
Deli članek:

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno depresivnih kar sto milijonov ljudi na svetu. Kaj sploh je depresija in kako jo prepoznati?

Revija Zarja
Depresija je duševna motnja, bolezen!

Vzrokov depresije je lahko več. Strokovnjaki menijo, da na nastanek depresije vpliva več različnih dejavnikov oziroma kombinacija teh. Mednje spadajo na primer dednost, neugodne življenjske okoliščine in dogodki.

Vsake začasne motnje razpoloženja, kot so potrtost, žalost, tesnobnost in otožnost, še ne moremo uvrstiti med depresije. »Depresija je duševna motnja, bolezen, ki jo spremlja več značilnih simptomov v razpoloženju, mišljenju in vedenju, ter raznovrstni telesni simptomi. Ti povzročajo klinično pomembno neugodje in zelo poslabšajo kakovost življenja (delovno in socialno področje), trajajo pa najmanj dva tedna,« opredeljujejo depresijo na spletni strani Inštituta za razvoj človeških virov www.burnout.si, kjer navajajo tudi simptome depresivne motnje.

Znaki depresije

Ti morajo trajati vsaj dva tedna vsak dan ali skoraj vsak dan, med simptomi pa mora biti vsaj eden od prvih dveh naštetih: depresivno razpoloženje, ki ga bolnik opazi sam ali pa ga pri njem opazijo drugi (pri otrocih ali adolescentih je to razdražljivost), zmanjšano zanimanje in zadovoljstvo pri vseh dejavnostih (vsakodnevno ali večji del dneva), sprememba telesne teže, nespečnost ali pretirana zaspanost in želja po spanju, psihomotorična vznemirjenost ali zavrtost, utrujenost, pomanjkanje življenjske energije, občutek brezvrednosti ali hude krivde, zmanjšana sposobnost mišljenja in koncentracije, pogosto razmišljanje o smrti in samomorilne misli brez načrta ali z načrtom za izvedbo samomora ter samomorilni poskusi. 

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Pomoč je nujno poiskati, kadar simptomi trajajo vsaj dva tedna in pomembno poslabšajo kakovost življenja, oziroma vedno, kadar nastopijo samomorilne misli. Pomoč psihoterapevta pa je smiselno poiskati že prej, oziroma še preden zbolimo za depresijo, če je naša samopodoba slaba/labilna ali če se na življenjske obremenitve odzivamo z umikom ali s pretirano dejavnostjo. Še posebno pozorni bodite na to, kako se odzivate na izgube. Če ob sleherni izgubi dolgo in močno trpite, če v vas sproži občutke, da se niste dovolj potrudili, da ne boste zmogli naprej, da ste slabi ali nevredni, morda do depresije ni daleč, zato bi se bilo o tem smiselno pogovoriti s psihoterapevtom.