RJAVI RIŽ

Z nizkim glikemičnim indeksom postopoma sprošča glukozo v kri in s tem preprečuje nihanje razpoloženja. Rjavi riž ima poleg folne kisline tudi veliko mineralov in vitaminov.

POSLADKAJTE SE!

Pomanjkanje sladkorja v možganih je tudi eden izmed dejavnikov razdražljivosti, nerazpoloženja, jeze in celo depresije.

OMEGA 3

Mnoge študije dokazujejo koristnost uživanja maščobnih kislin omega 3 za normalno delovanje možganov. Največ jih je v orehih, lososu, tunini in lanenih semenih.

Prvi in najpomembnejši korak do boljšega počutja je pravilna prehrana. Za nastajanje serotonina, hormona, ki blaži depresijo, je ključna hrana, ki vsebuje triptofan. Največ ga je v skuti, mleku, ribjem in puranjem mesu, bananah, orehih, datljih in arašidih. Drugi hormon sreče, noradrenalin, potrebujemo za zagon, voljo na začetku dneva. Fenilalanin, ki spodbuja njegovo nastajanje, najdemo v sezamu, jajcih, pšenični moki, govejih jetrih, mleku, rižu, ovsu, grahu, špinači, koruzi in krompirju. Dopamin, ki spodbuja živahnost, domišljijo, dobro voljo in bistri misli, pa spodbuja tirozin v koruzni moki, mandeljnih, jajcih, mleku, rižu, rži, sezamovem semenu, svinjini, sojini moki, grahu, špinači, bananah, fižolu, arašidih in bučnih semenih.

VITAMINI B

Vsem trem zgoraj omenjenim hormonom sreče je skupno, da potrebujejo nekatere vitamine skupine B in minerale kot aktivatorje procesa – vitamin B6, folno kislino, B 12 in B3 ter selen, magnezij, baker in cink. Uživajmo pekočo papriko, česen, čebulo, med, lupinarje, mastne ribe, mleko, mlečne izdelke, perutnino, banane, grah, krompir … Nihanje krvnega sladkorja sproži spreminjanje razpoloženja. Sladka hrana in nezdravi ogljikovi hidrati hitro dvignejo glukozo v krvi, a so posledice razdražljivost, menjava razpoloženja in tesnobnost. Zato se raje odrecite alkoholu, kofeinu in sladki hrani, nadomestite jih s kakovostnimi beljakovinami, ki uravnajo nezadržno potrebo po sladkem.

PREKINITE DOMINO UČINEK NEGATIVNIH MISLI

Opredelite, ali vas položaj resnično ogroža ali se nesmiselno obremenjujete z njim. Ubesedite težavo, opredelite njeno bistvo in določite najhujši scenarij. Naštejte vse rešitve, ki se jih spomnite, in jih razdelite v smiselne korake. Poiščite drugo mnenje, od nekoga, ki mu zaupate. Uporabite smiselne možnosti za izboljšanje in se spoprimite s težavo.