Ob besedni zvezi nevarne živali pomislimo na medvede, velike mačke, ... A nobena od teh ni niti blizu recimo komarjem. Pri nas so najbolj nevarne pršice.
Profimedia
Grozljivi klop pod mikroskopom.
Klopi so vrsta pajkovcev, ki jih klasificiramo pod pršice. Prehranjujejo se s krvjo, a seveda niso nevarni zaradi tega. Če se malce pozabavamo s številkami, bi bilo potrebnih okoli dva milijona klopov (in še kakšen več), da bi enemu človeku izpili vso kri. Nevarni so, ker prenašajo potencialno smrtonosne bolezni.
Bolezni
Okuženi klop prenese viruse in bakterije na svojega gostitelja. Ena od bakterij je Borrelia burgdorferi, ki povzroča boreliozo, še bolj nevaren pa je virus, ki povzroča klopni meningoencefalitis. Obe bolezni lahko pri človeku povzročita precej zdravstvenih težav, meningoencefalitis pa v skrajnih primerih celo smrt.
Svet24
Stopnje klopnega meningoencefalitisa na 100.000 prebivalcev na leto.
12 ur
Pomembno je, da klopa odstranimo v prvih dvanajstih urah. Bakterije in virusi so v črevesju klopa in okužijo žrtev šele, ko pridejo do slinavke, kar traja dlje časa. Če klopa odstranimo v prvih 12 urah, načeloma ne bi smelo priti do okužbe. Če to storimo v 24 urah, je možnost okužbe majhna. Težava pa se pojavi, če je klop že bil na gostitelju, recimo na psu ali mački, in ga ta spraska s sebe, pri čemer klop preide na človeka. Takrat so virusi lahko že v slinavkah in ni varnostnega intervala.
Kako odstranimo klopa
Profimedia
Grozljiva žival, ki sliši na ime klop.
Strokovnjaki so si enotni, da je najbolje, da klopa odstranimo s pinceto. Zgrabimo ga čim bližje koži in ga previdno ter počasi izvlečemo. Dobro je odstraniti vse dele. Če v koži ostane rilec, to s stališča bolezni ni nevarno, a gre za tujek, ki ga je pač treba odstraniti. Ostale metode po mnenju večine strokovnjakov niso nič bolj učinkovite.
Preventiva
Čeprav je preventiva v obliki raznih repelentov lahko koristna, pa vendar niti približno ni stoodstotna. Pametno je obleči dolge hlače in oblačila z dolgimi rokavi, a nas tudi ta ne bodo povsem zaščitila. Treba je poudariti, da lahko klopa staknemo tudi na domačem vrtu ali v mestnem parku. Tako je najboljša zaščita še zmeraj cepljenje, ki ga je treba opraviti sprva trikrat v enem letu, nato pa na vsakih pet let dodajati poživitvene odmerke do 60. leta starosti. Po 60. letu se je pametno cepiti na vsake tri leta.
Slovenija je evropska država z enim od največjih števil primerov te bolezni glede na število prebivalcev. Cepljenje je sicer samoplačniško, stane pa od 20 do 35 evrov. Navadno imajo v zdravstvenih domovih pred sezono klopov tudi posebne akcije z znižanimi cenami. Cepijo se lahko tudi otroci od enega leta starosti dalje.
Profimedia
