Burulska razjeda

Ob skrivnostni bakteriji, ki "razjeda človeško meso", zdravniki nemočni

R.T.
16. 4. 2018, 12.20
Posodobljeno: 16. 4. 2018, 12.37
Deli članek:

Ne vedo, zakaj se bolezen širi s takšno hitrostjo.

Change.org
Najstnica Ella Crofts je lansko leto sprožila peticijo, v kateri poziva vlado, naj financira raziskovanje bakterije.

V avstralski zvezni državi Victorija se zdravniki soočajo s pravo epidemijo okužb z bakterijo, ki napada in "razjeda živo meso". Pozvali so k akciji, da bi zajezili širjenje okužb, za katere sploh ne vedo, zakaj se pojavljajo na območju z zmerno vremensko klimo.

Število posameznih primerov nalezljive burulske razjeda ali brulskega ulkusa, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium ulcerans, se je namreč v Avstraliji v zadnjih štirih letih povečala za 400 odstotkov. Ne le, da se infekcija širi vse hitreje, ampak postajajo tudi primeri vse hujši, poroča BBC. Zdravniki so nemočni: ne vedo, zakaj se bolezen širi s takšno hitrostjo in kako preprečiti širjenje te nalezljive okužbe, ki je sicer najpogostejša v Afriki. Lani je bilo v Avstraliji prijavljenih 275 novih primerov okužbe, kar pa za Avstralijo pomeni 51-odstotni skok v primerjavi z letom prej.

Bakterije oddajajo toksine, ki uničujejo kožne celice, majhne krvne žile in maščobe pod kožo, kar vodi v nastanek razjed in izgubo kože. Zgodnjo fazo okužbe zaznamuje neboleč vozlič ali oteklina, ki se lahko razvije v razjedo, piše Wikipedia. Razjeda je v notranjosti lahko večja kot na površini kože in je lahko obdana z oteklino, ob napredovanju bolezni pa lahko pride do okužbe kosti. Razjede se sčasoma širijo in lahko povzročijo trajno onesposobljenost ali invalidnost. Običajno okužba prizadene telesne okončine, kar pa ni nujno, saj se razjede lahko pojavijo tudi na obrazu in drugje po telesu. 

Zdravstvene oblasti ne poznajo razlogov za porast bakterije. "Nihče ne razume, kaj se dogaja in kaj spodbuja to epidemijo," pravi infektolog dr. Daniel O'Brien. Razloge iščejo vsepovsod: v zemlji, padavinah in tudi divjih živalih. Lani so raziskovalci odkrili sledi bakterije v izločkih oposumov.