Popolna zmeda

Ali je zdrava hrana res kvečjemu le dober nateg?

Z.F. / Novice Svet24
10. 3. 2018, 14.02
Deli članek:

Ob številnih teorijah o tem, katera hrana je zdrava in kateri se je bolje izogniti, smo nemalokrat povsem zmedeni. Eno leto velja, da paradižnik povzroča raka, nato se stvari zasukajo in pojavi se teorija, da brez paradižnika ni zdravja. Po katerih napotkih se torej ravnati? Komu zaupati?

Profimedia
Čeprav riževi vaflji ne vsebujejo mašob, se lahko njihov glikemični indeks dvigne do 91.

Borovnice ali robide

Ko prehranske strokovnjake zagrabi žeja po sladkem, sežejo po borovnicah, ki vsebujejo veliko vlaknin in antioksidantov. Slednji pomagajo pri boju s prostimi radikali in s tem proti staranju.

Avokado

Je zelo bogat z zdravimi maščobami. Te ščitijo pred obolenji srca in ožilja ter preprečujejo nastanek rakavih obolenj.

Jajca

Vsebujejo beljakovine, aminokisline, vitamine, minerale in maščobe, pa tudi holesterol, ki je obvezen pri tvorbi spolnih hormonov. V jajcih so tudi karatenoidi, ki ščitijo vid pred staranjem. 

Ena možnost je, da posnemate strokovnjake za zdravo prehrano, saj bodo ti gotovo vedeli, kaj je prav in kaj ne, sicer pa je najboljša modrost zmernost. Nič ne bo narobe, če boste zmerni in preudarni s hrano.

Rafinirani žitni izdelki

Na žalost se to nanaša na večino ogljikovohidratnih izdelkov na policah trgovin. Živila, kot so kruh, kosmiči in testenine, so rafinirani z namenom izboljšanja teksture, arome, okusa, barve in podaljšanja obstojnosti živila. Pri procesu rafiniranja, obdelavi žitnih semen, odstranijo otrobe in kalčke, posledično se izgubi do 80 odstotkov vitaminov, mineralov, vlaknin, fenolnih spojin in se tako zelo zmanjša prehranska vrednost žitnih izdelkov.

Meso morskega psa

Ribe so na splošno znane kot zdrava hrana (zaradi koristnih omega 3 maščobnih kislin), obstajajo pa tudi izjeme. Morski pes je sicer bogat z omenjenimi maščobami, vsebuje pa tudi trikrat tolikšno količino živega srebra (podobno tudi riba velika graditeljica) in je zato odsvetovan.

Sejtan

Sejtan ali pšenično meso je priljubljen nadomestek mesa v vegetarijanski prehrani. V nasprotju z mnogimi drugimi nadomestki ni derivat iz soje, ampak narejen izključno iz pšeničnega glutena oziroma z izpiranjem iz pšenične moke. Pšenični gluten je lahko zelo alergen protein, zato morate biti tisti, ki imate znake intolerance na gluten in sistemske kandidoze, zelo previdni pri uživanju sejtana, kot tudi če imate krvno skupino A, saj reagirate na lektin, ki je v vseh pšeničnih izdelkih. Reakcije so lahko težave s črevesjem, kožo in oslabljen imunski sistem. Priporoča se največ od 150 do 200 gramov sejtana na osebo, največ trikrat na teden. Še bolje pa bo, če se mu boste povsem izognili in našli kak ustreznejši izdelek, denimo ajdo.