Gnojno okužbo, ki se imenuje impetigo, povzročajo stafilokoki in/ali streptokoki. Slednji se lahko razširijo na različne dele telesa, pa tudi na druge ljudi, s katerimi je bolnik v stiku. Če se okužba pojavi na lasišču, lahko bakterija Staphylococcus aureus povzroči boleče vnetje ob lasnih mešičkih. »Bakterije najprej poselijo kožo, nato pa vstopijo skozi drobne razpoke ali ranice na površini kože. Na mestu vstopa se razvije omejena gnojna okužba kože, ki je značilna za impetigo,« pojasnjuje Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).

Bolezen ni nedolžne narave, s praskanjem obolelih predelov se lahko stanje močno poslabša, okužba pa se prenese v podkožje ali na druge dele telesa. »Bakterije naselijo normalno kožo že 1–2 tedna pred pojavom sprememb na koži. Na koži se najprej pojavijo papule (tako imenujemo bunčice oziroma kroglaste izboklinice nad ravnjo kože), iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Pozneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo z enega mesta na koži na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov z impetigom nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja,« pravijo na NIJZ. 

Kako nalezljiva je okužba?

Inkubacijska doba okužbe traja od 7 do 10 dni. Zdravnik pri resnejših primerih predpiše antibiotično zdravljenje, v tem primeru kužnost upade po približno 24 urah. Če bolezni ne zdravimo z antibiotiki, se lahko obdobje kužnosti podaljša na 10 do 21 dni. Stanje lahko še poslabša prisotnost nezdravljenih, gnojnih sprememb, kužnost se v tem primeru podaljša celo na tedne ali mesece.

Zdravljenje

Blaga in nezapletena oblika impetiga se zdravi z rednim čiščenjem sprememb na koži. S fiziološko raztopino in nežnimi obkladki je treba odstranjevati kraste, v pomoč je tudi antibiotično mazilo, ki se na obolelo kožo nanaša trikrat na dan, sedem dni. »Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet. Antibiotično zdravljenje je pomembno, da se prepreči možni poznejši zaplet (vnetje ledvičnih čašic) oziroma širjenje v ožjih skupnostih (vrtci, šole, družine),« dodajajo na NIJZ.