Mobilna verzija
18:59 23. maj 2018

Počasne bolezni: kako dobro pa vi poznate svoja pljuča?

Novice Svet24
P.R./Novice Svet24
0

Pljuča so neverjetno potrpežljiv organ, ki nam daje ogromno rezerve, nikoli namreč ne dihamo z vsemi pljuči, vendar pa ravno zaradi tega pozneje prepoznamo pljučne bolezni.

pljuča_logo

5 litrov zraka vsako minuto izmenjajo pljuča, ko smo telesno aktivni, pa tudi več kot sto. Foto: Profimedia

Med najpogostejše pljučne bolezni spadajo alergijski rinitis, astma ter kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Eden glavnih vzrokov pokašljevanja, s katerim pljuča najprej opozorijo na svojo nemoč, je kajenje.

SRHLJIVA STATISTIKA

Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji za astmo trpi 16 odstotkov odraslih in 20 odstotkov otrok. KOPB pa je najhitreje naraščajoča kronična bolezen, za njo zboli kar četrtina moških in šestina žensk, starih 55 let.

astma

Ker nikoli ne dihamo z vsemi pljuči, pozneje prepoznamo počasi razvijajoče se pljučne bolezni. Foto: Časopis Svet24

ASTMA ALI PREHLAD?

Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., s klinike Golnik ugotavlja, da se večina astmatikov svoje bolezni, kljub oteženemu dihanju, sploh ne zaveda: »Takšnih je kar polovica bolnikov. Naj poudarim, da lahko bolniki z astmo, če je ta nadzorovana in skrbno zdravljena, živijo povsem normalno življenje.« Astma močno prizadene pljuča, predvsem dihalne poti, saj omejuje pretok zraka v pljučih, zaradi česar bolniki pravijo, da imajo težko sapo. Dihalne poti so vnete, bronhiji se zožijo, duši nas, kašljamo, piskamo in v prsih nas stiska. Pravzaprav je znak za alarm predvsem dražeč nočni kašelj, kašelj med telesnim naporom oziroma izpostavljenostjo alergenom. Obolelih je vse več ravno zaradi vse bolj obremenjenega okolja, v katerem živimo, saj je posledično tudi alergenov več kot nekoč. Včasih so bolezen povzročale domače živali oziroma pršice iz prahu, danes pa je med povzročitelji vse več kemičnih spojin oziroma hlapov v domačem in delovnem okolju, pa tudi dodatkov hrani.

KADILSKA OKVARA

To je drugo ime za kronično obstruktivno bolezen pljuč, za katero zboli petina kadilcev, ali povedano drugače, kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB je kadilcev. Je vezana na starost, saj je po 80. letu bolnih kar od 30 do 40 odstotkov ljudi. KOPB je četrti najpogostejši vzrok smrti v svetu, zaradi nje vsako leto umre od 500 do 600 Slovencev. Med boleznijo se zmanjša pretok zraka v pljuča in iz njih, česar ne moremo več popolnoma pozdraviti. Dihalne poti se spremenijo, nežne pljučne membrane propadejo in nastopijo številne spremembe na pljučnem žilju. Poveča se izločanje sluzi, ki jo kar naprej izkašljujemo. Čutimo, da je zrak v pljučih »ujet«, sapa postane težka in še težja med telesnim naporom. Življenje nam lahko reši pravočasen obisk zdravnika, ki bo opravil vsa potrebna testiranja in nas napotil k specialistu pulmologu. Zavedati se moramo, da smo, če imamo KOPB, bolj ogroženi s pljučnim rakom, ki je v kar 99 odstotkih povezan s kajenjem.

Značke: pljuča , kopb , astma

Vaš prispevek