Tako sluh kot ravnotežje sta povsem nezavedni dojemanji, a bi bili brez njiju bolj nebogljeni kot dojenčki. Ob sluh smo lahko tudi zaradi stresa.
MEHANIZEM SLUHA
Delna ali popolna izguba sluha lahko povsem ohromi družabno življenje ter povzroči osamljenost in depresijo. Okvara sluha je lahko posledica bolezni ali poškodbe, sluh pa se slabša tudi s starostjo.
Sposobnost, da slišimo, je odvisna od vrste zapletenih procesov, ki se dogajajo v našem ušesu. Zvočni valovi v zraku se v obliki tresljajev prenašajo skozi sestavne dele ušesa do slušnega receptorja. V tako imenovani spirali so čutne dlačice, ki zaznavajo te tresljaje in jih pretvarjajo v električne signale. Živec signale prenese v možgane, ki jih nato tolmačijo. Različne frekvence vzdražijo dlačne celice na različnih delih spirale, zato lahko zaznavamo tudi prefinjene zvoke govora in glasbe.
STRES
Vzrok za izgubo sluha ali naglušnost je lahko tudi motnja prekrvitve v notranjem ušesu, ki ga oskrbujejo drobcene žile. Ob hudem stresu se kri zgosti, in če se to zgodi prav v teh žilicah, dobi notranje uho premalo kisika in čutne celice ne morejo več delovati. Podobno kot pri srčnem infarktu.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Tisti s previsokimi vrednostmi holesterola, sladkorni bolniki ter vsi z visokim krvnim tlakom, ki ga lahko povzroči stres ali kajenje, so naglušnosti bolj izpostavljeni. Dejavniki, ki lahko povzročijo srčni infarkt in možgansko kap, lahko povzročijo tudi težave s sluhom. Začasno naglušnost pogosto utrpijo tudi potapljači, zaradi prevelikega šoka ob višanju tlaka, in ljudje, ki se jim zaradi vnetja ušesa ali poškodbe predre bobnič.
