Legionela iz Dubaja

Iz Evropskega centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni v zadnjem času poročajo o povečanju števila bolnikov, ki so se okužili z legionelo. To predvsem velja za potnike, ki so potovali v Dubaj in so zboleli po prihodu domov. Od prvega oktobra lani so v Evropi našteli 26 primerov okužbe. Poskušali so ugotoviti, kje je vir, vendar jim še ni uspelo. Turisti, ki so zboleli, so namreč prebivali v različnih predelih Dubaja, tako da za to ne morejo kriviti na primer razmer v kakšnem hotelu.

Legionarska bolezen, ki se razvije po okužbi z legionelo, največkrat okuži starejše od 50 let, kadilce in tiste z oslabljenim imunskim sistemom. S človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Bakterija živi v sladkih vodah in tleh, prenaša pa se z vdihavanjem kapljic (ki jih okuženi izkašlja) iz zraka. Ugotovili so, da so zelo pogosto z njo okužene klimatske naprave, lahko pa je na primer okužena voda v bazenu ali prst, v kateri raste zelenjava. Bolezen je oblika atipične pljučnice. Znaki so kašelj, kratka sapa, visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol, lahko tudi slabost, bruhanje in driska, pojavijo se od dva do deset dni po okužbi. Večina okuženih sploh ne zboli, če pa, je lahko bolezen smrtno nevarna. Zdravijo jo z antibiotiki.

Toksini iz soljenih ali sušenih rib

Proti koncu prejšnjega leta se je povečalo število okuženih z botulizmom tipa E, kar predvsem velja za Nemčijo in Španijo. Okužba je povezana z uživanjem nekaterih vrst rib, ki so značilne za dežele nekdanje Sovjetske zveze. Okuženi so bili namreč po rodu Rusi in Kazahstanci, jedli pa naj bi sušene ali soljene ribe, zelo podobne našemu krapu (rečejo jim tudi rdečeoka ali črnovka). Omenjene ribje izdelke prodajajo v več evropskih državah, vendar so jih po opozorilih iz Nemčije in Španije umaknili iz prodaje. Pri nas takih izdelkov nimamo na voljo. Nevrotoksin botulizma tipa E pri ribjih izdelkih ni tako redek. So pa to živila, ki niso dobro obdelana (premalo soljeni ali premalo sušeni).

Salmonelin ples

V nekaterih evropskih državah je bilo v zadnjih mesecih prejšnjega leta več okužb s salmonelo. Tudi naše prebivalce so močno vznemirile, še posebej po tistem, ko je na Hrvaškem umrl petletni otrok. O povečanem številu okužb s sicer redko vrsto salmonele pa so poročali tudi iz Nemčije. Veliko bolnikov so morali hospitalizirati, dva sta umrla. Vira še vedno niso našli. Pri takih okužbah je namreč najpomembneje prav to, da najdejo vir. O okužbah s to vrsto salmonele so poročali še iz Francije, z Irskega, iz Luksemburga, z Nizozemskega in iz Avstrije. V Evropskem centru za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni, kjer ocenjujejo tudi nevarnost za Evropo, so zapisali, da večje nevarnosti za širjenje te bakterije po stari celini vendarle ni.

Tudi listerije je vse več

Število okuženih z listerijo v Evropski uniji sicer ni alarmantno, vendar se nevarnost za starejše ljudi iz leta v leto povečuje. Leta 2015 je bilo v 28 državah Unije 2206 potrjenih primerov okužb z 18-odstotno smrtnostjo. Najpogostejši viri okužb so v hrani: mleko, mlečni izdelki (ne vsi), mešana hrana (na primer v raznih namazih in podobno), svinjina, jajca in izdelki iz jajc (doma narejena majoneza), tudi morska hrana, piščančje in puranje meso. Listerioza z drugimi besedami pomeni zastrupitev s hrano, okuženo z bakterijo Listeria monocytogenes. Posebej nevarna je za nosečnice, saj lahko povzroči spontan splav ali pa prezgodnji porod. Zaradi okužbe lahko plod celo umre. Prizadene lahko tudi novorojenčke, starejše in odrasle s slabšim imunskim sistemom, sicer zdravi otroci in odrasli pa redko resneje zbolijo. Nosečnice se morajo posebej izogibati mlečnim izdelkom, predvsem mehkim sirom, nepasteriziranemu mleku in izdelkom iz njega. Znaki okužbe so vročica, bolečine v mišicah, slabost, driska; če se okužba razširi na živčevje, se lahko temu pridružijo še glavobol, trd vrat, zmedenost, slabše ravnotežje in krči. Pri večini okuženih odraslih zdravljenje ni potrebno, nosečnice pa bodo dobile antibiotike.