Novice Svet24

Kolikor je to bizarno, je pri nas medicinska konoplja še vedno uvrščena v tisto prvo, najgrozovitejšo skupino prepovedanih drog, a zdi se, da ne bo več dolgo tako. Eden tistih, ki imajo za to največ zaslug, je dr. Milan Krek, pobudnik in gonilna sila zgoraj omenjene delovne skupine.

STA

Premnogi resni bolniki se vse premalo zavedajo naslednjega: na črnem trgu preprosto nihče nima nadzora nad kakovostjo njihovega zdravila. »Že način doziranja konopljinega olja ali smole pove vse,« se priduša Milan Krek, »po izjavah bolnikov ti namreč dobijo od prodajalca nasvet, naj si odmerijo 'za riževo zrno' olja ali smole. Lepo vas prosim, saj vendar poznamo kar nekaj zelo različnih velikosti vrst riža! Ljudje so tudi različno težki, imajo različno konstitucijo ... Ne, rakava bolezen je mnogo preveč resna reč, da bi jo prepustili takemu pristopu!«

Zdravniki s srcem

Člani delovne skupine so torej parlamentu, ministrstvu za zdravje, agenciji za zdravila in ZZZS predlagali ukrepe za uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki so dostopna vsem, ki jih potrebujejo. Da se razumemo: brezplačno in na recept. Priporočilo je imelo toliko večjo težo, ker se je med drugim oprlo tudi na izsledke ankete, ki jo je delovna skupina izvedla na vzorcu 642 slovenskih zdravnikov. Kar 65 odstotkov vseh je razkrilo, da jim je kakšen pacient že zaupal, kako se zdravi s to ali ono obliko konoplje. Kar 95 odstotkov jih je povedalo, da bi o kanabisu kot zdravilu potrebovali dodatna znanja, pod črto pa uvedbo medicinske konoplje brez večjih zadržkov podpira 64 odstotkov vseh anketiranih zdravnikov.

Jožica Červek, primarijka Onkološkega inštituta: »Sama lahko potrdim, da pri raku kanabinoidi tako zdravijo osnovno bolezen, kot blažijo simptome.«

»Znatni del javnosti še vedno misli, da je konoplja novo zdravilo,« je v imenu skupine povedala družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič, »a to preprosto ne drži. Konopljo so tudi v Evropi dolga leta predpisovali za marsikatero obolenje, pogosto z zelo spodbudnimi rezultati! Danes zdravniki, ki svoj poklic opravljamo s srcem, vidimo, da obstaja potreba po vnovični vpeljavi v sistem javnega zdravstva. Obenem pa nam je hudo, ko vidimo, kako nekritično nekateri pacienti posegajo po njej – in to tudi pri obolenjih, pri katerih jim dokazano ne more koristiti!«

Na to se navezuje Jožica Červek, primarijka Onkološkega inštituta: »Pri konoplji je žal nastal zaostanek v raziskavah njenega terapevtskega potenciala. To se je zgodilo zaradi kriminalizacije v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je obveljala za nevarno mamilo brez terapevtskega potenciala. Pri nas napredku tega zdravila stoji na poti veliko nejasnosti in različnih interpretacij zaradi pravnih in birokratskih nesmislov. Sama lahko potrdim, da pri raku kanabinoidi tako zdravijo osnovno bolezen, kot blažijo simptome. Konoplja deluje protivnetno, obenem pa vpliva na imunske celice.«

Seveda je pred nami še toliko in toliko razbijanja cementa v glavah še neprepričanih. Predvsem tistih, ki jim legalizacija ne diši s čisto finančne plati. Svoj prispevek v okviru tiskovne konference na temo poročila delovne skupine je dr. Červekova sklenila tako, da je na steno projicirala eno svojih najljubših karikatur. Na njej tolst in vidno hudoben zavarovalniški kravatar hudo shiranega rakavega bolnika na neštetih infuzijah nadere: »Že, že, ampak kako naj vemo, da ne kadiš za zabavo?«

Medijsko enoumje

Ko sem se z dr. Krekom srečal za potrebe tega članka, je bil uro prej nastopil na TV Slovenija v oddaji Dobro jutro. Sicer vedno konstruktiven in dobrodušen mož je bil pošteno razkurjen zaradi družbe, ki so mu jo namenili pred kamerami. »To je nekaj najbolj neverjetnega!« se je pridušal. »Najbrž res lahko samo v Sloveniji preprodajalci konoplje na črnem trgu takole na nacionalni televiziji oglašujejo svojo prepovedano robo kot zdravilo! In da lahko nekdo v nekaj minutah v eter natrese celo vrsto dezinformacij – proti temu sem pa res najostreje protestiral! Saj gre vendar za javni medij, ki ga poslušajo tudi otroci in mladostniki!«

"Zaradi neodzivnosti države je nastal vakuum, in oni so pač imeli iznajdljivost in pogum, da so ga zapolnili s svojimi prepovedanimi produkti."

Po mnenju gospoda Kreka zadnji dve leti živimo v zvezi s konopljo v enoumju. To naj bi bila predvsem posledica nekritičnega poročanja medijev. »Eh, saj tiste fante – prekupčevalce – po svoje lahko razumem. Zaradi neodzivnosti države je nastal vakuum, in oni so pač imeli iznajdljivost in pogum, da so ga zapolnili s svojimi prepovedanimi produkti. Ne razumem pa, kako ste lahko mediji tako nekritično poročali o tem. Že pred leti je denimo ta moj današnji sogovornik pred kamerami mirno položil predse plastično brizgalko s prepovedanim konopljinim oljem in jo pokazal gledalcem. V kakšni drugi državi bi ga zaradi tega pred studiem verjetno počakala policija. Pri nas pa je postal medijska zvezda!«

Zapleten podvig

Eno osnovnih sporočil delovne skupine je, da je zdravljenje s konopljo izjemno zapleten podvig. Zakaj? Za začetek je treba dobro poznati bolezen in bolnika ter upoštevati vsa druga zdravila in terapije, ki jih bolnik jemlje. V kombinaciji z nekaterimi zdravili deluje konoplja sinergično, v kombinaciji z drugimi vse prej kot to. Naslednja zanka: bolnik mora za svojo bolezen dobiti natanko pravo sorto konoplje s pravim razmerjem THC in drugih kanabinoidov. Na svetu pa jih trenutno poznamo približno 250 in še več, odvisno od klasifikacije!

Veliko vprašanje je tudi način pridelave in predelave konoplje kot zdravila. Ta čudovita, a ne vedno čudežna rastlina pri nas raste na zelo različnih tleh – je pa to rastlina, ki iz prsti neverjetno učinkovito posrka težke kovine … če so seveda v prsti. Še kako pomembno je tudi, kakšne surovine (recimo topila) uporabljamo pri predelavi v smolo ali olje. »Če vse našteto seštejemo,« pravi Aleš Pražnikar z Nevrološke klinike, »ne moremo biti presenečeni, da številni bolniki na črnem trgu drago plačajo preparate z izjemno nizko vsebnostjo kanabinoidov … ali celo take, ki aktivno spodkopavajo bolnikovo zdravje!« Kot eno največjih težav pri napredku terapije z medicinsko konopljo dr. Pražnikar označuje »znanstveno nepismenost« tako novinarjev kot javnosti, vsaj na tem področju.

Nacionalna »psihoza«

»Drugače od ponudnikov konoplje na črnem trgu,« rad odkima z glavo dr. Krek, »mi zdravniki z vsemi našimi diplomami in doktorati priznavamo, da marsičesa preprosto še ne vemo. Oni pa velikokrat nastopajo, kot da veliko znajo, če ne že vsega! In ker so jih pri tem tako nestrokovno in nekritično podpirali mediji, smo se znašli v nacionalni »psihozi«, ko si ljudje v stiski sploh ne upajo več poskusiti uradnega zdravljenja in uporabijo le prepovedano konopljino smolo – številni niti ne povedo zdravniku, da se zdravijo tudi s konopljo. Treba je razumeti bolnika: ko so ljudje neozdravljivo bolni, iščejo tudi neverjetne izhode, poleg konoplje uporabljajo še številne druge preparate s črnega trga!«

Profimedia

A medicinska konoplja po mnenju zdravnikov ni primerna za vse. »V Izraelu, kjer s konopljo v okviru zdravstvenega sistema zdravijo že vse od začetka devetdesetih let, so ugotovili, da so pri približno 40 odstotkih bolnikov neželeni stranski učinki tako močni, da je bilo bolj smiselno prenehati zdravljenje z medicinsko konopljo. Tam po svetu, kjer so s temi rečmi že malo naprej, in tudi medicinska stroka pri nas so ugotovili, da se rak najučinkoviteje zdravi s kombinacijo klasičnih terapevtskih pristopov, med katerimi je vse pogosteje tudi medicinska konoplja. Ta konoplja je sicer izjemno dragocena nova pridobitev za naš terapevtski arzenal, a je v resnici samo eno od orožij, ki so potrebna za zmago nad tako zahrbtno boleznijo, kot je rak.«

Kaj pa odvisnost?

Potem je tu seveda še vprašanje odvisnosti. Članica delovne skupine dr. Jasna Čuk Rupnik je opozorila, da v Evropi približno tri milijone ljudi dnevno uživa marihuano. Od četrtine do polovice jih je zasvojenih s konopljo, kar je še kako resna težava. Tudi v centru za zastrupitve v UKC Ljubljana obravnavajo vse več zastrupitev s konopljo. Če je bilo leta 2006 takih primerov samo šest, je uradno število samo leta 2015 narastlo kar na 125! »V Klinični center vozijo nezavestne in zadete od konoplje – številnih pa verjetno sploh ne vozijo in ostanejo doma!« pravi Milan Krek. »Ko jih pripeljejo, je treba na urgenci najprej izključiti možnost infarkta, možganske kapi in še česa, šele nato lahko zdravniki počasi sklepajo, da gre za konopljo. In potem se bolniki tudi po dva dni prebujajo, nekateri s psihozo.«

Kako pereča je lahko odvisnost od zdravil, je najbrž najbolje podčrtala dr. Jasna Čuk Rupnik, ko je navedla naslednji podatek: »V tem trenutku je kar osemdeset odstotkov vseh bolnikov, ki se pri nas vključujejo v metadonske programe, tja zabredlo zaradi odvisnosti od protibolečinskih tablet.«

Kako kmalu?

Ob teh argumentih bi bilo res težko izpodbijati nujo državne regulacije. Kako hitro lahko pričakujemo zakonske spremembe? Člani delovne skupine se zdijo optimistični, da dokaj hitro – posebno če bo trenutna vlada obstala do konca mandata. V primeru vladne krize pa bi se lahko stvari zapletle, saj takšni horuki zadeve vedno malo zavlečejo, če ne še kaj hujšega. Strateški cilj je čim prejšnja trajna oskrba slovenskih lekarn z vsemi potrebnimi sortami medicinske konoplje in farmacevtskih preparatov.

Brez boja najbrž ne bo šlo tudi pri vprašanju, ali naj slovenski bolnik medicinsko konopljo dobi zastonj ali ne. A delovna skupina je pri tem neomajna: konoplja je pomemben terapevtski pripomoček, zato naj strošek krije zavarovalnica!

»Pa kdo je tu nor?«

Zgoraj našteti strokovnjaki pravijo, da bi s svojim predlogom na ustreznih instancah najbrž še pred letom dni popolnoma pogoreli. Politika dolgo ni kazala prav nobenega zanimanja za resnejše premike. Potem je prav v zadnjem obdobju nastal plimni val javne podpore novi regulaciji medicinske konoplje, neprecenljiva pa je tudi podpora čedalje večjega števila zdravnikov – »zdravnikov s srcem«, kot jih je lepo poimenovala dr. Danica Rotar Pavlič.

Tokrat očitno le ne bo ostalo samo pri besedah. V prvi polovici novembra se Sloveniji obeta prvo izobraževanje za naše zdravnike o najnovejših dognanjih pri predpisovanju medicinske konoplje.

»Treba je razumeti, da smo na začetku dolge poti,« pretirano navdušene svari Milan Krek. »Odpira se celo novo področje, ki lahko medicini prinese ogromne napredke. A treba je biti zelo previden. Navsezadnje je bil THC odkrit leta 1964 in človeški endokanabinoidni sistem šele leta 1993. Skrajni čas pa je, da država izpolni svojo dolžnost in bolniku omogoči najboljše mogoče zdravljenje z medicinsko konopljo. Naš cilj je, da se čim prej neha delati po sistemu črnega trga, ki je za bolnika lahko tudi nevaren. Člani delovne skupine tako v javnost pošiljamo sporočilo: Slovenija, ustavi se – ja, nekaj je na tem, ampak lotimo se zadeve s pametjo!«

Čim prej se bo zakonodajna veja oblasti zganila, tem prej bodo slovenski bolniki zaščiteni pred pastmi črnega trga. Kot pravi dr. Krek: »Ko vrednotimo bombastične izjave, ki jih o učinkih konoplje po medijih širijo prodajalci, ne smemo pozabiti, da na posameznega bolnika zaslužijo tudi po tisoče evrov.«

Dr. Krek nikakor ne trdi, da so vsi ti preprodajalci pokvarjeni. Med njimi so taki, ki resnično želijo pomagati. A kaj, ko obstajajo tudi tisti drugi! »Vedno je bilo lahko okoli prinesti človeka, ki se bojuje za življenje. Ta bo zgrabil vsako bilko upanja in jo bo tudi drago plačal. A slovenska javnost mora končno slišati, da obstajajo tudi ljudje, ki so se odločili v celoti zaupati konoplji, vendar zato niso ozdraveli. Vse preveč je zelo nevarnih poenostavitev in najnevarnejša med njimi je, da konoplja zdravi vse.«