Simptomi se hranijo s konfliktom, ki je njihov izvor.

Pri obsesivno kompulzivni motnji (OKM) so prisotne misli vsiljivke (obsesije) in/ali prisilna dejanja (kompulzije). Obsesije so vsiljive, ponavljajoče misli, ki jih posameznik doživlja kot mučne. Kljub zavedanju, da niso v skladu z njegovimi prepričanji, vsiljivih misli ne more pregnati, ob tem se pojavlja močna tesnoba in strah pred izgubo zdravega razuma. Bolj ko se posameznik upira mislim, bolj se te vračajo in z njimi narašča tesnoba. Kompulzija je neobvladljiva potreba po opravljanju neke dejavnosti ali giba. Kompulzivna dejanja ali rituali, ki se osebi vsiljujejo, so ponavljajoča in neprijetna. Dejavnost sama po sebi ne predstavlja nobenega koristnega dela, temveč je funkcija rituala namenjena zniževanju tesnobe, vezane na obsesivne misli. Posamezniku se recimo vsiljuje misel o nevarnosti okužbe z mikrobi in potem vsiljivkam sledijo kompulzije umivanja, čiščenja, razkuževanja. Vendar kdaj bo dovolj čisto? Samo obsesija je tisto merilo, ki posameznika priklepa k neskončnemu čiščenju in realnost izkrivlja v nevarne izide.

Znova in znova…

Ana Matijević je specializantka psihoanalitične psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Dela v zasebni praksi individualno in skupinsko terapijo z odraslimi in mladostniki. Pri svojem delu se srečuje z najrazličnejšimi človeškimi stiskami. ana.psihoterapija@gmail.com

Ste kdaj odpotovali na počitnice in vas je prešinila misel, »Kaj če nisem zaklenil?« »Je izključen likalnik?« Raje kot da vas skrb spremlja ves dopust, odpeljete nazaj in preverite ... vendar kaj, če vas po parih metrih dvom zopet obišče in podvomite celo v to, da ste že preverili? In tako znova in znova. Boste odšli na počitnice?

Vas obseda simetrija, špranja v zidu, perfekcionizem? Se utapljate v stvareh in podatkih, ki jih ne morete zavreči? Vaše odločitve spremlja večen dvom? Izvajate magične rituale v skrbi za svojce? Vas preganja misel, da ste morda homoseksualni? Ste v stalnem krču, da boste rekli ali naredili kaj nespodobnega? Se vam pojavlja strašljiva misel, da imate pedofilna nagnjenja? Vas z grozo navdaja misel, da bi koga povozili, poškodovali? Skrivate nože, ker vam sprožajo misel, da boste koga zabodli? Nič od tega ne boste udejanjili, vendar vas vsiljiva misel ne spusti iz svojega primeža. Sprašujete se kaj je narobe z vami, da vas obsedajo tako mučne misli.

Najrazličnejše oblike simptomov nikakor niso nekaj naključnega, kar bi se dalo preprosto odmisliti. Simptome je potrebno razumeti na simbolni ravni, kakor šifrirano sporočilo ter klic po spremembi. Simptomi se hranijo s konfliktom, ki je njihov izvor.

Od kod izvirajo nenavadni simptomi?

V klinični praksi se pogosto izkaže, da sega izvor OKM v rano otroštvo. V drugem do tretjem letu življenja otrok razvija svoje spretnosti, vsak dan je bolj ponosen na svoje aktivnosti in pogumno raziskuje okolje ter želi uveljaviti svojo voljo, pri tem pa lahko naleti na pretirano kritiko, prepovedi in zapovedi staršev. Njegova hotenja so razvrednotena, postane ga sram samega sebe. Svoje jeze na pretiran nadzor staršev ne izraža, saj se mu zdi nevarna, slaba in umazana, zato jo kot prilagoditev na okolje potlači. Vse čustvene impulze mora strogo kontrolirati. Otrok tako v svojem razvoju prihaja v konflikt med lastnimi hotenji in zapovedmi okolice. Ničesar ne sme storiti po svoje. S tem mu je otežena notranja orientacija, edino varnost mu nudijo zunanja pravila in red, ki so edino zanesljivo vodilo notranji negotovosti. Brezhibno sledenje pravilom mu daje občutke samozavesti, s tem pa izgublja vsako spontanost v svojem življenju. V ozadju pa je ves čas prisoten dvom: Čutim prav? Razmišljam prav? Delujem prav?

Simptomi poleg večnega dvoma izražajo zadržana čustva, največkrat jezo in agresivne vsebine. Čustva, ki skozi življenje niso smela biti izražena, se potlačijo, vendar napetost čustvenega naboja ostaja in če je napetost prevelika, se lahko sprošča skozi simptom.

Poudarjam, da so navedeni vzroki simptomov zelo posplošeni. Vsak posameznik ima svojo zgodbo in svoja doživljanja, ki povzročajo simptome.

OKM sam od sebe ne bo izginil

Najučinkoviteje je, če se prihofarmakološko zdravljenje kombinira s psihoterapijo.

Posamezniki, ki trpijo za OKM pogosto v okolju v katerem živijo niso razumljeni, saj niti sami ne razumejo čemu se jim simptomi pojavljajo, jih strašijo ter omejujejo v življenju. Simptomi jim zbujajo občutke sramu, krivde, najhujši pa je strah pred izgubo kontrole nad lastnim delovanjem. OKM je ozdravljiva duševna motnja, vendar osebe, ki se soočajo z OKM, svojim zdravnikom zaradi sramu raje ne poročajo o nenavadnih simptomih in tako lahko mine po par let, preden spregovorijo. Simptomi OKM se z leti utrdijo kar zahteva dolgotrajnejše zdravljenje, zato je res priporočljivo čimprejšnje iskanje strokovne pomoči. Najučinkoviteje je, če se psihofarmakološko zdravljenje kombinira s psihoterapijo.

Da posamezniki s svojimi stiskami ne bi bili prepuščeni sami sebi, Ambulanta SFU po večletni uspešni skupini, sestavlja novo terapevtsko skupino za osebe, ki trpijo za OKM. http://sfu-ljubljana.si/index.php/vabilo-v-skupino-za-obsesivno-kompulzivno-motnjo Delo v skupini nudi varno in podporno okolje, kjer lahko vsak pod terapevtskim vodstvom premaguje svoje težave, simptomi OKM pa izgubljajo svojo moč. Vzporedno z zdravljenjem simptomov ima posameznik v skupini priložnost poglabljati stik s samim seboj ter se osvobajati lastnih omejitev.