Raziskava

Četrtina nosečnosti je prekinjenih

M.K./STA
12. 5. 2016, 11.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

V razvitih državah je delež splavov v zadnjih 25 letih znatno upadel, ne pa tudi v državah v razvoju, kažejo izsledki študije, objavljene v britanski reviji The Lancet.

flickr

Upad v razvitih državah gre pripisati predvsem zmanjšanju števila splavov v vzhodni Evropi, v revnejših državah pa študija kot velik problem izpostavlja pomanjkanje kontracepcije.

Po vsem svetu na leto izvedejo okoli 56 milijonov splavov.

Študija inštituta Guttmacher iz New Yorka in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz Ženeve je tako pokazala, da zakonodaja, ki prepoveduje prekinitev nosečnosti, ne vodi k nižji stopnji splavov.

Največji upad v vzhodni Evropi

Med letoma 1990 in 2014 se je stopnja umetne prekinitve nosečnosti v razvitih državah zmanjšala s 46 na 27 žensk med 1000 zahvaljujoč boljši dostopnosti do kontracepcije. Največji upad so zabeležili v vzhodni Evropi, kjer se je število več kot prepolovilo, in sicer z 88 na 42. V srednji Evropi se je število splavov zmanjšalo z 39 na 26 med 1000 ženskami, v severni Evropi z 22 na 18, v severni Ameriki pa s 25 na 17.

"Investiranje v metode moderne kontracepcije bo za ženske in družbo veliko manjši strošek, kot pa neželene nosečnosti in nevarni splavi," je ob izsledkih študije povedala znanstvenica Bela Ganatra iz WHO.

Gilda Sedgh z inštituta Guttmacher, ki je koordinirala študijo, pa je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP pojasnila, da se več kot "80 odstotkov neželenih nosečnosti zgodi ženskam, ki nimajo dostopa do modernih oblik kontracepcije, dobršen del teh nosečnosti pa se konča s splavom".

Vsaka tretja nosečnost v Latinski Ameriki se konča s splavom

Raziskava še ugotavlja, da se vsaka tretja nosečnost v Latinski Ameriki konča s splavom, kar pomeni največji delež med vsem regijami sveta, čeprav imajo tamkajšnje države zelo strogo zakonodajo na tem področju.

Prepoved prekinitve nosečnosti ne zmanjšuje števila splavov

Na splošno velja, da države, ki prepovedujejo umetno prekinitev nosečnosti, oziroma dovoljujejo tovrstne posege le v primeru, da je ogroženo življenje ženske, beležijo nekoliko višji delež splavov kot države, kjer imajo ženske večje reproduktivne pravice.

Ženske v državah z ostrejšo zakonodajo pogosto tudi nimajo dostopa do kontracepcije, to pa nato vodi v večje število splavov in nevarne posege, še kaže raziskava.