Nekateri čebelarji krivdo za izgube čebel pripisujejo uporabi pesticidov in škropljenju, vendar v Bee Care Centru pravijo, da je zdravje čebel pomembno tudi za Bayer. Čebele so namreč pomemben opraševalec rastlin, s čimer prispevajo k preskrbi s hrano, za Bayer pa so pomembne tudi zato, ker oprašujejo oljno ogrščico, ki predstavlja pomemben del njihovega poslovanja s semeni, je ob obisku Bee Care Centra povedala predstavnica za stike z javnostjo Gillian Mansfield.

Bayer je zato leta 2012 v Monheimu blizu Kölna odprl prvi Bee Care Center, ki služi izvajanju raziskav, skupnim projektom z zunanjimi partnerji in izmenjavi z drugimi deležniki, za katere sta zdravje in prehrana čebel pomembna. Raziskujejo dejavnike, ki vplivajo na zdravje in prehrano čebel, kmetijske prakse, kateri opraševalci so pomembni za katere rastline ipd., je ponazorila Mansfieldova.

K njim prihajajo tudi tuji raziskovalci. Trenutno imajo šest panjev, ponavadi pa okoli deset. Pozimi jih lahko za namene raziskav tudi odprejo, česar navadni čebelarji ne morejo tvegati, je pojasnil Trodtfeld.

Število čebeljih družin je v zadnjih 50 oz. 60 letih v svetu naraslo za 45 odstotkov. V Evropi je po ocenah okoli 15 do 16 milijonov družin, v zadnjih 10 letih pa je ta številka relativno stabilna, je povedala Mansfieldova. Medtem ko je v Evropi čebelarjenje večinoma namenjeno prodaji medu, pa čebele v Severni Ameriki selijo z namenom zagotavljanja opraševanja, je dodala.

Podatki združenja za preprečevanje izgub čebeljih družin Coloss s sedežem v Bernu kažejo, da so bile izgube čebeljih družin v zimi 2013-2014 okoli devetodstotne, leto kasneje pa okoli 18-odstotne (v Sloveniji so bile izgube okoli devetodstotne).

Te številke se med sezonami zelo razlikujejo, podatki pa po besedah Mansfieldove ne kažejo korelacije med izgubami in kmetijsko intenzivnostjo. Tudi raziskava referenčnega laboratorija EU za zdravje čebel, ki so jo objavili pred omejitvijo uporabe treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov leta 2013, je pokazala, da predstavljajo glavni razlog za umiranje čebel bolezni in varoja, med najmanj perečimi pa so zastrupitve in pesticidi.

Trodtfeld je pojasnil, da na zdravje čebel vpliva veliko dejavnikov - paraziti, kot je varoja, pomanjkanje hrane v naravi, slabo vreme, bolezni, npr. nosema, velike izgube matic prek zime in posledične izgube čebeljih družin, slabe prakse čebelarjev in pesticidi.

Glede čebelarskih praks je Trodtfeld dejal, da čebelarji ponekod niso dovolj izobraženi in npr. ne prepoznajo bolezni. Veliko čebelarjev je sicer dobro izobraženih in primerno skrbijo za matico ter družine branijo pred boleznimi, v nekaterih državah pa znanja primanjkuje. Tudi če čebelarji ne opravijo izobraževanja in začnejo čebelariti z mentorjem, je lahko to včasih problem, saj starejši čebelarji slabše poznajo sodobne metode, je pojasnil. V Nemčiji je - podobno kot v Sloveniji - starost čebelarjev visoka.

Kako nevarna je uporaba pesticidov, je medtem odvisno od tega, ali kmetje uporabljajo registrirane pripravke za škropljenje, ali upoštevajo navodila za njihovo uporabo, v kakšnih koncentracijah jih uporabljajo, kdaj in kako škropijo, pomembno pa je tudi, da pred tem opozorijo čebelarje, je dejal Trodtfeld.

Slovenskih čebelarjev, ki jih v zadnjem času pretresa afera z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje, Trodtfeld ne pozna dobro, je pa Mansfieldova povedala, da podpirajo slovensko pobudo o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Koristna se jim zdi vsaka pobuda, ki krepi osveščanje ljudi o pomenu varovanja zdravja čebel.

Varoja je v Evropo prišla pred približno 40 leti iz jugovzhodne Azije in predstavlja enega največjih problemov za evropske ter severnoameriške čebelarje. Pred njo so mirni le v Avstraliji.

Varoja oslabi imunski sistem čebel, prenaša pa lahko tudi viruse, ki so škodljivi za čebele. Če virus pride neposredno v hemolimfo, je lahko za čebele tudi smrten.

Kot pravi Trodtfeld, imajo vsa sredstva za zatiranje varoje omejitve oz. prednosti in slabosti, tako sintetična zdravila kot organske kisline. V medu ali vosku se lahko pojavijo ostanki zdravil, čebele lahko zaradi nepravilne uporabe zdravil umrejo, zaradi uporabe prevelikih količin pa lahko postane varoja na zdravila odporna.

Ali za zatiranje varoje zadostujejo organska zdravila in dobre prakse čebelarjev? Trodtfeld meni, da je to možno, a ne za vse čebelarje. Idealna temperatura za uporabo kislin je od 20 do 25 stopinj - če so temperature poleti previsoke, je lahko koncentracija kislin v panju previsoka, če so nižje, pa je lahko prenizka.

V Nemčiji sicer izvajajo tudi študije o tem, ali bi lahko samcu varoje onemogočili oplojevanje samice ter s tem preprečili širjenje varoje. A te raziskave so šele na začetku, do tega, da bi bilo to tehnološko uporabno za čebelarje, pa bo še dolga pot. Kako dolga, Trodtfeld ni upal napovedati.