Gripi podobnih bolezni je največ pri šolskih otrocih med četrtim in 14. letom in starejših od 65 let.
Viruse gripe so dokazali v tretjini testiranih vzorcev, ki prihajajo iz vseh slovenskih regij. V 97 odstotkih primerov je šlo za okužbo z virusom influence tipa A, od tega je bilo 87 odstotkov okuženih s podtipom A(H3N2), so še zapisali na spletnih straneh NIJZ.
Še vedno je precej tudi okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki pri majhnih otrocih povzroča bronhiolitis. Kot povzročitelji okužb pa se pojavljajo tudi drugi virusi, med katerimi so adenovirusi in koronavirusi.
Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi
Akutne okužbe dihal se sicer po navedbah NIJZ pojavljajo preko celega leta. V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so okoljski dejavniki, kot sta temperatura zraka in osončenost, manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal.
V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal prične pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju. Vzrokov je več - po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oziroma šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal pa je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence - povzročiteljev gripe.
Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče, kar pomeni, da v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.
