Zdravje

Pozor! Sezona alergij se podaljšuje

Marijana Mandić
21. 4. 2014, 09.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Pomladne alergije povzročajo beljakovinske molekule, ki so sestavni del zrna cvetnega prahu in v naše telo vstopajo z vdihanim zrakom skozi nos in skozi oči. Zato v toplejših mesecih »jokamo« in kihamo, z astmo pa ne bomo imeli večjih težav, kajti cvetni prah je prevelik, da bi prodrl globoko v dihala. Tudi če imamo alergijo, sta lahko pomlad in poletje za nas prijetna letna časa, če se bomo malce prilagodili.

Arhiv Svet24
Tudi pri nas število alergij narašča.

Katere trave in drevesa so kriva?

Spomladanski ali sezonski alergijski rinitis povzročajo leska, breza, topol, vrba, v zgodnjem poletju bukev, javor, hrast in travniške rastline, kot so trave ter timijan, v poznem poletju pa pelin in trstika. Pravzaprav pri nas cvetnega prahu ni le od novembra do srede januarja, zato moramo, če imamo potrjeno alergijo, pozorno spremljati koledar cvetenja, ki ga najdemo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.

Največ pomladnih alergij je pri otrocih in mladostnikih

Simptomi spomladnega alergijskega rinitisa so srbenje v nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu in vnetje, srbenje in solzenje oči. Hujšo obliko spremljajo slabo počutje in glavoboli, lahko tudi bolečina v trebuhu in sklepih. Kar tretjini mladih, vse pogosteje pa tudi odraslim, se v nekaj letih pridruži še astma. Zato je pomembno, da alergijski rinitis dosledno zdravimo.

Pri nekom lahko alergijo povzroča samo ena vrsta cvetnega prahu, lahko pa cvetni prah več vrst rastlin. Kako nepredvidljive so alergije, kaže tudi dejstvo, da se število vrst cvetnega prahu, na katere smo alergični, vsako leto spreminja.

Ko že mislimo, da smo varni pred cvetnim prahom dreves in trav, se pojavi nova vrsta alergenov, cvetni prah, ki ga rodi plevel. Rastlina, ki cvete najdlje, je navadna kislica. Cvetni prah prične oddajati že v zgodnjem poletju in ne preneha vse do pozne jeseni. Ambrozija je izredno ploden plevel, obdobje njegovega cvetenja na severni zemeljski polobli traja od avgusta do novembra.
Če smo torej sprva imeli težave vsako leto le štiri tedne, se po nekaj letih pogosto razširijo na vse poletje. Možna posledica alergije na pelod je tudi, da se širi z ene vrste prek več drugih vrst peloda do alergije na živila.

Prilagodimo način življenja

Ker so naše oči zaradi alergije bolj občutljive za svetlobo, nosimo sončna očala, tako bosta solzenje in srbečica znosnejša. Predvsem pa pazimo, kdaj smo na svežem zraku. Cvetni pelod se namreč pri tleh zadržuje zjutraj in zvečer, čez dan pa se dvigne v višje zračne plasti. Popoldan je tako najboljši čas za dejavnosti na prostem.
Alergenom smo najbolj izpostavljeni v vetrovnem ali suhem vremenu, zato tedaj raje ostanimo doma. Strokovnjaki tudi priporočajo, da si zvečer umijemo lase, večkrat na dan pa tudi obraz, da oblačil ne odlagamo v spalnici, okna naj bodo zaprta in prostore zračimo le zjutraj in zvečer, predvsem pa se izogibajmo napornim športom, kadar je koncentracija alergenov najvišja.

Varčno s pršili!

Ne varčujmo s fiziološko raztopino in si jo večkrat na dan, predvsem pa zjutraj in zvečer, vlijmo v nos, da ga naredimo prehodnega, pač pa varčujmo z zdravili v pršilih, ki so na voljo v prosti prodaji in pomagajo odmašiti nos tudi pri prehladu, saj se nanje telo hitro privadi. Jemljimo jih največ tri dni zapored.

Če so težave neobvladljive, nam bo zdravnik predpisal antihistaminike v kombinaciji z glukokortikosteroidi, ki zavirajo delovanje histamina. Izberimo medicinske pripravke, ki jih nanesemo iz pršilnika, iz katerega zdravilo deluje tudi na razdraženo očesno veznico. Prednost nosnih glukokortikosteroidov je še ta, da zadostuje, če jih nanesemo samo zjutraj, in da se ne absorbirajo v telo, temveč ostanejo na sluznici. Tablete z antihistaminiki so smiselne in uspešne pri povečani količini cvetnega prahu v zraku, tudi zato je pomembno, da spremljamo napovedi o njegovih količinah.

Kaj pa trajna ozdravitev?

Hiposenzibilizacija ali imunoterapija, kakor ji še pravijo, učinkuje ravno pri alergijah na cvetni prah in odpravi alergijo pri kar 80 odstotkih zdravljenih. Pacient dobi pod kožo približno dvanajst injekcij z naraščajočo koncentracijo raztopine cvetnega prahu, v tedenskih presledkih. Nato se doda določen odmerek le še vsake štiri tedne. Zdravljenje traja praviloma tri leta. Alergiki na cvetni prah naj bi prenehali s hiposenzibilizacijo, kadar je sezona njihovega alergena.

Na voljo pa imamo tudi tableto za pod jezik, ki ne povzroča neželenih stranskih učinkov, kakršni včasih nastanejo po enaki terapiji z injekcijami. Postopek zdravljenja je nadvse preprost: tableto s specifičnim alergenom nanesemo na ustno sluznico pod jezik in počakamo, da se stopi.

Pri hujših oblikah alergijskega rinitisa je tableta, tako kot druge oblike specifične imunske terapije, primerna tudi za otroke od petega leta starosti.