Za lymsko boreliozo je lani v Sloveniji zbolelo skoraj 7000 ljudi, kar je več kot 2000 okuženih več kot leto poprej. Za klopnim meningoencefalitisom pa je lani zbolelo 310 ljudi, leta 2012 pa 164, je na današnji novinarski konferenci pojasnila epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Po besedah Tatjane Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je z bakterijami, ki povzročajo lymsko boreliozo, pri nas okuženih med 15 in 20 odstotkov klopov, razširjeni pa so po vsej Sloveniji. Z virusom klopnega meningoencefalitisa pa je okuženih povprečno 0,3 odstotka klopov v Sloveniji, a se okuženost med regijami razlikuje. Najbolj so klopi, ki prenašajo meningoencefalitis, razširjeni na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Lymska borelioza praviloma ni smrtna bolezen, medtem ko za klopnim meningoencefalitisom umre približno odstotek obolelih, pravi predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Franc Strle.

Pri lymski boreliozi se bolezen začne praviloma z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa. Rdečina se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev, že v času kožnih sprememb pa se po Strletovih besedah lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Pri 10 odstotkih lahko pride do sprememb, podobnih multipli sklerozi.

Klopni meningoencefalitis pa je resno virusno obolenje osrednjega živčevja. Simptomi bolezni so visoka temperatura, močni glavobol, bruhanje, otrdelost vratu, tresenje rok, včasih tudi motnje zavesti. Pri petih do 10 odstotkov bolnikov se pojavijo tudi ohromitve, ki so lahko trajne, opozarja Strle.

Nekoliko redkejša bolezen, ki pa se prav tako prenaša z vbodom klopa, pa je po Strletovih besedah humana granulocitna anaplazmoza. To je vročinska bolezen, težave pa so podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa. Predvsem te bolnike pesti povišana telesna temperatura, glavobol in hude bolečine v sklepih. Kljub temu, da je ta bolezen redkejša, pa se Slovenija po obolelosti zanjo uvršča na prvo mesto v Evropi.

Medtem ko se lymsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo zdravi z antibiotiki, pa zdravil za klopni meningoencefalitis ni, pač pa se le lajšajo simptomi, pravi Strle. Je pa proti klopnemu meningoencefalitisu na voljo varno in uspešno cepivo, pravi.

A kljub temu je precepljenost pred klopnim meningoencefalitisom zelo nizka, opozarja Grgič Vitkova. Z najmanj enim odmerkom je po njenih besedah cepljenih 12 odstotkov prebivalstva, medtem ko se redno cepi šest odstotkov prebivalstva. Priporočena shema tega cepljenja je tri odmerke, sledijo poživitveni odmerki. Se je pa po njenih besedah možno pred klopi zaščititi tudi s primernimi oblačili.

Avšič Županc je tudi pojasnila, da morajo biti klopi na človeka prisesani kar nekaj časa, da ga okužijo v boreliozo, medtem ko pri klopnem meningoencefalitisu za prenos virusa zadostuje že kakšna ura. Z virusom klopnega meningoencefalitisa pa se lahko človek okuži tudi z užitjem okuženega mleka.