Zdravje

Vse več ljudi se raje zdravi v tujini

STA/M.J.
17. 12. 2013, 09.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

ZZZS od uveljavitve evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu beleži več zahtevkov za povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini. A to po mnenju svetovalke področja mednarodnih zdravstvenih zavarovanj na ZZZS Eve Godina ni toliko posledica same uveljavitve direktive, pač pa večje osveščenosti ljudi, kakšne so njihove pravice.

Thinkstock
Pfizer je moral zaradi posla znižati obete za letošnji dobiček z 1,50 do 1,59 na 1,40 do 1,49 dolarja za delnico.Pfizer je moral zaradi posla znižati obete za letošnji dobiček z 1,50 do 1,59 na 1,40 do 1,49 dolarja za delnico.

Godina je za STA pojasnila, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v prvih desetih mesecih letošnjega leta prejeli 85 zahtevkov za povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini, samo v novembru in začetku decembra pa 149. Več kot polovica teh zahtevkov v zadnjih dveh mesecih je po njenih navedbah za elektromiografijo, to je preiskava, s katero ocenjujejo delovanje živcev in mišic glede na njihovo električno aktivnost.

A Godina povečanja števila zahtevkov ne povezuje s samo implementacijo direktive v slovenski pravni red, saj je bilo koriščenje tovrstnih storitev na strošek ZZZS mogoče že pred tem, pač pa z boljšo osveščenostjo ljudi, kakšne pravice imajo za zdravljenje v tujini, kar je sovpadalo s predstavitvijo direktive v medijih.

"Veliko ljudi ni vedelo, da lahko že sedaj gredo v tujino in potem zahtevajo povračilo stroškov specialističnih ambulantnih storitev. To povračilo izplačujemo že od leta 2010," je opozorila in dodala, da se ljudje tega niso zavedali in so čakali na implementacijo direktive.

"V vsakem primeru ne gre za neko enormno povišanje stroškov, če gledamo celoten proračun ZZZS," je dejala Godina. Ob 200 bolnikih na takšnem zdravljenju v tujini to za ZZZS namreč znaša približno 50.000 evrov. "To zagotovo ni takšen znesek, da bi lahko povzročil destabilizacijo zavoda ali našega sistema," je pojasnila.

Za prihodnje Godina težko napoveduje, kakšni bodo trendi po iskanju zdravstvenih storitev v tujini. Morda bo nekaj več ljudi hodilo na tuje, a "če bo naš zdravstveni sistem ostal stabilen, ni nobenega večjega razloga, da bi ljudje hodili v tujino, ker se vsi najraje zdravimo doma", je dejala.

Obstajajo sicer določene storitve v tujini, ki jih mora ZZZS vnaprej odobriti, da bo povrnil stroške. To je za bolnišnične storitve, po zakonu pa je predvideno tudi za visoko specializirane zdravstvene storitve. A Godina pojasnjuje, da ministrstvo še ni dalo odredbe s seznamom teh storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.

Število zahtevkov za povračilo stroškov za bolnišnične zdravstvene storitve pa se po uveljavitvi direktive ne povečuje, saj na ZZZS v tem primeru bolnikom svetujejo, naj to pravico uveljavljajo na podlagi uredbe, saj je to za zavarovance ugodneje.

Z implementacijo direktive v slovenski pravni red so v okviru ZZZS vzpostavili tudi kontaktno točko za vprašanja v zvezi s koriščenjem zdravstvenih storitev v tujini. V kontaktni točki so trije zaposleni, na začetku pa so prejemali tudi 100 klicev dnevno. Sedaj se je to malo umirilo in toliko klicev prejmejo tedensko, še vedno pa je precej vprašanj po elektronski pošti.

Po besedah Godine se vprašanja praviloma nanašajo na konkretne situacije ljudi ter kakšne so cene zdravstvenih storitev v Sloveniji, da vedo, koliko bi morali doplačati za tujino.