Zdravje

V Sloveniji letos 38 novih okužb z virusom hiv

STA / S.R.
1. 12. 2013, 09.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Število smrti zaradi aidsa po svetu se je od leta 2001 zmanjšalo za 33 odstotkov zaradi vse večje dostopnosti do zdravil predvsem v državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki. V EU problematika novookuženih z virusom hiv obsega predvsem vzhodni del Evrope. Tudi v Sloveniji število okuženih raste, težava pa je predvsem v poznem odkrivanju okužbe.

Okuženost s hivom je še vedno velik globalni problem, doslej je zaradi aidsa umrlo več kot 36 milijonov ljudi po svetu, navajajo v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Lani je bilo po ocenah organizacije s hivom okuženih okoli 35,3 milijona ljudi po svetu, v državah EU 2,3 milijona. Najbolj razširjen je v podsaharski Afriki, kjer živi 69 odstotkov vseh okuženih na svetu.

Zdravila, ki bi ozdravilo okužbo s hivom, še ni, obstaja pa vrsta učinkovitih zdravil, ki bistveno podaljšajo in izboljšajo kakovost življenj okuženih. V državah, kjer je hiv najbolj razširjen, je lani prejemalo takšna zdravila več kot 9,7 milijona ljudi, kažejo podatki WHO.

Slovenija se še vedno uvršča med države z nizkim deležem prebivalstva, okuženega s hiv, vseeno pa tudi pri nas po letu 2003 število okuženih raste. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so do sedaj v letošnjem letu zabeležili 38 novih diagnoz okužbe s hivom. Zato opozarjajo na pomen preventive in odgovornega spolnega vedenja, saj na ta način lahko tveganje za okužbo zelo omejimo.

Med osemintridesetimi letos prepoznanimi okuženimi jih je bilo kar 22 oziroma 58 odstotkov poznih diagnoz, ko bi okuženi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila. Prav tako so zabeležili osem novih diagnoz aidsa, od tega vseh osem sočasno z diagnozo okužbe s hiv in štiri smrti po diagnozi aidsa, je pojasnila Irena Klavs z IVZ.

V zadnjih desetih letih je bilo tako v Sloveniji prepoznani odkritih 377 okužb s hiv, umrlo pa je 18 bolnikov z aidsom. Povečano število diagnoz po letu 2003 je predvsem posledica porasta primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Svetovni dan aidsa je pomemben mednarodni dan, ki ga obeležujejo številne organizacije po vseh kontinentih. Tudi v Sloveniji so se pred današnjim dnevom odvile številne aktivnosti osveščanja o pomenu zgodnjega odkrivanja okuženosti.

V petek je denimo Društvo študentov medicine Slovenije v središču prestolnice že tradicionalno organiziralo akcijo osveščanja. Tokrat so postavili začasno kavarnico, kjer so mimoidoči lahko posedeli, popili skodelico vroče kave in s prostovoljci poklepetali o vsaki tematiki glede spolnosti, ki jih zanima. Prav tako so imeli mimoidoči na voljo brezplačno testiranje, ki so ga opravili na IVZ. Po besedah organizatorjev se je v petek tako testiralo okoli 60 ljudi, med drugim tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Evita Leskovšek z IVZ je sicer opozorila, da je ob začetku pandemije aidsa veljajo, da se okužba s hiv širi predvsem med mladimi, ki imajo običajno bolj tvegane spolne odnose. "Zdaj pa podatki kažejo, da poleg mladih breme bolezni vse bolj prevzema tudi starejša generacija. Prvič od začetka pandemije aidsa se je namreč zgodilo, da je med okuženimi v srednje razvitih državah več kot polovica, v razvitih državah pa tretjina starejše populacije," so sporočili z IVZ. "To pomeni, da je treba preventivna sporočila prilagoditi tej skupini prebivalstva, saj imajo tudi starejši ljudje tvegana spolna vedenja," je opozorila Leskovškova.

Slovenija se sicer po številu testiranj na prebivalstvo v Evropi uvršča med države z najnižjo stopnjo, zlasti zaradi dejstva, ker bi več kot polovica oseb ob diagnozi okužbe s hiv v Sloveniji že morala prejemati protiretrovirusna zdravila. "Eden od vzrokov za nizko udeležbo je prisotna stigmatizacija do okuženih, obolelih in rizičnih skupin," meni Leskovškova.

WHO je prvič razglasil 1. december za svetovni dan boja proti aidsu pred petindvajsetimi leti. Osrednja tema, ki jo je WHO izbral za obdobje od 2011-2015, je Proti ničli - nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa.