Zdravje

V štirih urah do zlata!

Žana Kapetanović
24. 11. 2013, 10.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Oljkarji v slovenski Istri so v polnem zagonu. Prav zdaj obirajo plodove svojega truda, burje, sonca in soli. Zeleno zlato že teče, nasmehi na obrazih pa pričajo o tem, kako zelo je tem ljudem pri srcu plemenita oljka in kako srečni so, kadar se njihovo delo pretoči v oljčno olje.

Mateja J. Potočnik

A oljkar svojega cilja ne more doseči brez vrhunskega oljarja. Šele »španovija« med njima prinese uspeh, veselje in kakovost. Oljarna Lisjak, v kateri imajo trenutno najmodernejšo svetovno tehnologijo in zagotavljajo najvišjo kakovost ne le svojih oljčnih olj, temveč si prizadevajo tudi za izboljšanje kakovosti oljčnih olj svojih strank, je čudovita zgodba o uspehu. In o tem, kako mladi na temeljih tradicije plemenitijo delo svojih prednikov.

Oljkarska tradicija družine Lisjak je dolga nekaj sto let. Franko Lisjak se je rodil v vasi Krkavče, eni najstarejših vasi v slovenski Istri, kjer so živeli že njegovi predniki. Pred 22 leti je odprl torkljo Šalara v Kopru, predlanskim pa še sodobno oljarno v Krkavčah. V njej se lahko pohvalijo z najsodobnejšo tehnologijo, ki trenutno obstaja na svetu. Ob tem, da ti sodobni stroji iz plemenitih plodov oljk potegnejo največ, kar se da, se lahko Lisjakovi pohvalijo, da izkoristijo tudi vse stranske produkte, ki nastanejo pri pridelavi olja. Listje predelajo v biološki čaj, iz koščic naredijo izvrstno kurjavo, iz vodnega dela pa nameravajo v bioplinarni pridelovati plin. Del stranskih produktov uporabijo kot gnojilo oziroma v živilski industriji.

Vsa družina v oljčnem gaju. Frankovo delo, ki še vedno povzroča žuljave roke – on skrbi za njive in nasade – s sodobnimi prijemi v zadnjih letih nadgrajujeta sinova Matej (29) in Gregor (30). Poleg za pridelavo olj sta poskrbela za ustvarjanje znamke. Postavila sta linijo izvrstnih olj ter z njimi našla pot v vrhunske restavracije v Sloveniji in tujini. V zadnjih letih so olja Lisjak dobila vrsto vrhunskih svetovnih nagrad, med drugim zlate medalje v Šanghaju, New Yorku in Dubaju. Vse uspešneje pa se prebijajo tudi na trge Kitajske, Rusije, Japonske in Amerike.

Gregor je magistriral iz psihologije, Matej pa obvlada ekonomska znanja. Oba sta odlična športnika. Ko sta bila mlajša, sta skupaj osvajala medalje v jadranju. Matej zelo zagnano trenira triatlon in se pripravlja na slovito tekmovanje Ironman. A nikar ne mislite, da fanta nimata žuljavih rok tudi zaradi fizičnega dela. Družina vse postori sama, le med obiranjem oljk in stiskanjem olja najamejo kakšnega zunanjega delavca. Seveda pa je treba omeniti tudi gospo Gigliolo Lisjak, ki drži roko nad vsemi tremi moškimi, skrbi za slogo v hiši in ob tem marsikaj postori. Mi smo jo srečali v skupini obiralcev v enem od oljčnih nasadov nad Portorožem. Ko je zagledala sina Mateja, ga je tesno objela. Fant je imel prav na ta dan rojstni dan, a ima to smolo, da je oljkarski sin, kar pomeni, da med obiranjem oljk in stiskanjem olja ni časa za praznovanje.

Devetindvajsetletni vizionar. Matej nam je najprej pokazal nov nasad komaj leto dni starih oljk na vrhu hriba, ki stoji nedaleč od oljarne v Krkavčah. Dvajset vrst in 1200 mladih dreves.  »Čez nekaj let, ko bodo ljudje napredovali v spoznavanju kulture oljčnih olj, bodo znali razlikovati tudi med različnimi vrstami. Prav za to, da bi propagirali to kulturo, gradimo v Kopru sredi oljčnika na stotih kvadratnih metrih prvi slovenski oljčni center. Imeli bomo oljarno, poleg nje pa majhno raziskovalno oljarno z najnovejšimi tehnologijami, degustacijske prostore, kuhinjo, v kateri bomo o uporabi različnih oljčnih olj v kulinariki izobraževali kuharje in natakarje, imeli bomo muzej in prodajalno ter številne druge vsebine. Tukaj bodo kaj zanimivega našli tako turisti z velikih ladij za križarjenje, ki prihajajo v Koper, kot dijaki slovenskih šol in otroci iz vrtcev,« nam je s sijočimi očmi pojasnjeval devetindvajsetletni sogovornik. 


Več preberite v tiskani Jani (št. 47, izid: 19.11.2013).