Ker pa so fosilna okostja večinoma razdrobljena in nepopolna, raziskovalci niso mogli dokončno potrditi povezave med velikostjo nosu in telesno težo. Predhodne raziskave so pokazale, da imajo moški večinoma večje nosove od žensk, kakor tudi večje nosne votline in dihalne poti, pri dihanju skozi nos pa porabijo več kisika kot ženske.
Vendar pa to ne potrjuje povezave med velikostjo nosu in potrebami po kisiku – velikost bi lahko imela drugo funkcijo ali pa sploh ne. S tem namenom so raziskovalci analizirali, kdaj se pri obeh spolih začne velikost nosu spreminjati. Odkrili so, da so nosovi v mladosti podobnih velikosti, da pa pri fantih zrastejo v adolescenci. Slednje je skladno z dejstvom, da moški v puberteti porabijo več kisika in energije kot ženske.
Skupno so bili moški nosovi v povprečju za deset odstotkov večji od ženskih. Moški v najstniških letih praviloma pridobijo več čiste mišične mase kot pa ženske, kar pomeni večjo potrebo po energiji in kisiku. Rast nosov med adolescenco po besedah raziskovalcev potrjuje povezavo med velikostjo nosu in porabo kisika, vendar morda le pri Evropejcih, saj so obravnavali le njih.
