Skrb za hormonsko ravnovesje
TSH je hormon, ki ga izloča hipofiza in je v tesni povezavi s količino ščitničnih hormonov. Če je vrednost TSH v mejah normale, govorimo o normalnem delovanju ščitnice, če pa je njegova vrednost povišana, gre za zmanjšano delovanje ščitnice, in nasprotno. V tem primeru tirolog raziskuje dalje in preveri še ravni hormonov ščitnice, trijodtironina (pT3) in tiroksina (pT4). Slednji odloča o hitrosti, s katero v telesu potekajo kemične reakcije. Čim več ga je, tem hitrejša je presnova in bolj smo razdražljivi, manj ko ga je, počasneje kurimo kalorije in bolj lenobno razmišljamo. Ker so znaki premalo dejavne ščitnice postopni in neizraziti, jih radi pripišemo kar depresiji ali menopavzi. Kaj daje slutiti, da ni (samo) to?
Premalo aktivna ščitnica
Znamenja premalo aktivne ščitnice oziroma hipotiroze so zabuhlost in otopel izraz na obrazu, hripav glas, govor postaja počasen in veke se povesijo. Zredimo se in slabo prenašamo mraz. Lasje se zredčijo in postanejo zelo suhi, tudi koža izgubi vlago in elastičnost. Morda imamo v rokah mravljince ali pa čutimo vzdolž njih nenavadno bolečino. Srčni utrip se upočasni, dlani in podplati so bledo oranžni, obrvi so čedalje redkejše. Starejši ko smo, bolj verjetno postanemo zraven še pozabljivi.
Zakaj je hipotirozo treba zdraviti
Če se predolgo sprenevedamo, postanemo slabokrvni, zniža se nam telesna temperatura, v skrajnem primeru nam grozi celo odpoved srca. Zapleti so pogostejši, če se izpostavljamo mrazu, okužbam, poškodbam ali če jemljemo pomirjevala.
Kaj povzroča premalo aktivno ščitnico
Za nastajanje ščitničnih hormonov je treba užiti dovolj joda in ravno pomanjkanje tega je najpogostejši vzrok za nastanek hipotiroidizma. V razvitem svetu je pogost vzrok še avtoimunska bolezen, Hašimotov tiroiditis, pri katerem bele krvne celice preplavijo tkivo ščitnice, nato pa ga napadejo protitelesa.
Preveč aktivna ščitnica
Pri pretiranem delovanju ščitnice, ki ga občutimo bolj iznenada in zato tudi hitreje poiščemo pomoč, se ne glede na vzrok vsa presnovna odvija pospešeno, srce lahko bije neredno in prehitro. Krvni tlak naraste in lahko se tresemo, hitro nam postane vroče. Postanemo živčni, utrujeni, slabotni, mučijo nas nespečnost, driska, a smo kljub temu aktivnejši kot sicer. Pojemo več, pa vseeno hujšamo. Oči so pordele, solzave, veke so nabrekle in poveča se občutljivost za svetlobo.
Zakaj je hipertirozo treba zdraviti
Ob okužbi, med operacijo, nosečnostjo in porodom se lahko pojavijo nevarni zapleti, če ščitnica pobesni in izloča preveč hormonov. Prvi znaki hudih zapletov se kažejo z vročino, postanemo nenavadno šibki in izgubljamo mišično maso. Pademo lahko celo v komo.
Kaj povzroča preveč aktivno ščitnico
Kar pri 80 odstotkih je vzrok zanjo Basedowova bolezen. To je avtoimunska motnja, pri kateri protitelesa v telesu napadejo ščitnico. Pojavlja se že pri petletnih deklicah, njeni prvi znaki pa so izbuljene oči. Potrebno je zdravljenje s steroidi, včasih pa tudi operacija.
Zdravo življenje po nareku ščitnice
Preverimo, ali z življenjskim stilom pomagamo ščitnici opravljati pomembne naloge: ali zaužijemo dovolj joda? Jod kopičijo nekatere morske alge, lahko pa jih uživamo v obliki tablet. Veliko joda je v ribah, kot so sardele, skuše in losos, ter v morskih sadežih, zato jih uživajmo vsaj enkrat na teden. Jod je tudi v špinači, ohrovtu, koruzi, polnovrednih žitih, jabolkih in hruškah. Če smo oboleli za pomanjkanjem joda, se izogibajmo zelju in izdelkom iz soje, ki preprečujeta njegovo absorpcijo. Za vsakodnevno pripravo jedi izberimo grobo zrnato morsko sol z dodatkom joda. Ta ima v svoji kristalni strukturi največ joda in ga tudi dlje zadržuje. Opustimo kajenje! Že pasivno kajenje prizadene ščitnico. Kemikalije iz cigaretnega dima namreč zaprejo receptorje žleze za jod. Uživajmo beljakovine; nekaj pustih beljakovin prepreči največjemu sovražniku ščitnice, inzulinu, da bi v prevelikih odmerkih zaokrožil po telesu. Obenem beljakovine pripomorejo k izločanju tiorizina, aminokisline, ki je sestavni del hormonov ščitnice. Ob zajtrku, kosilu in večerji zaužijmo pest oreščkov, ki smo jih prej vsaj nekaj ur namakali, kozarec posnetega jogurta ali mleka, eno jajce ali 100 gramov puste perutnine ali rib. Počivajmo! Kronični stres požene po telesu veliko stresnega hormona kortizola, ki prizadene tudi žlezo ščitnico, organom pa prepreči absorpcijo hormonov, ki jih žleza izloča. Redno, vsakodnevno si vzemimo pol ure zase: poslušajmo glasbo, pogovarjajmo se s partnerjem, pojdimo na sprehod ali zadremajmo.
