Ljudje praviloma rastemo do enaindvajsetega leta. Po štiridesetem letu pa počasi izgubljamo višino – nekako slab centimeter vsakih deset let, saj diski med vretenci izgubljajo tekočino, zato se sploščijo in pridejo bližje skupaj.
Tako se skrči le hrbtenica ne pa tudi udi. Na slabšo držo vpliva tudi izguba mišičnega tkiva z leti, kar daje vtis izgubljene višine. Obstajala naj bi znatna povezava med izgubo višine in kognitivnim zdravjem – višja izobrazba naj bi pomenila manj izgubljenih centimetrov.
