Noč dolgih nožev je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA, ki so ga izvedle enote Schutzstaffel. Samo ime je akcija dobila po refrenu ene najbolj priljubljenih SA-koračnic. To koračnico so pripadniki rjavosrajčnikov (kot so se imenovali pripadniki SA) prepevali za uvod v množične pretepe.

Na začetku politične kariere je Hitler opazil, da so levičarji veliko bolj organizirani od drugih skupin, saj so imeli na različnih zborovanjih vedno skupino privržencev, ki je motila tovrstne zbore. Takrat je sklenil, da bo tudi sam ustanovil skupino, ki bo delovala na podoben način.

Ustanovil je posebno »športno in telovadno društvo« in ga krstil za Sturm Abteilungen (jurišni oddelki) ali na kratko SA. Pozneje pa se je odločil, da so mu prenevarni, zato jih je dal 30. junija odstraniti. Hitler je v München prispel na dogovorjeni datum in z enotami, ki jim je poveljeval esesovski korpusni vodja Sepp Dietrich, v Münchnu aretiral tamkajšnjega poveljnika SA.

Skupina pripadnikov SS je potem odhitela na železniško postajo, kjer so že zajeli vse visoke častnike jurišnikov. Hitler je osebno aretiral Röhma, njegovega namestnika, šlezijskega komandanta SA, korpusnega vodjo Heinesa, pa so izvlekli iz postelje skupaj z ljubimcem in oba takoj ustrelili.

Vsi aretirani so bili postavljeni pred strelski vod. Uradno naj bi v noči dolgih nožev umrlo okoli 70 ljudi, neuradno pa se ta številka vrti okoli 1000.