Zanimivosti

Slovenija del Mednarodnega vrha mladih voditeljev za bolj vključujoč svet

Oglasno sporočilo
9. 6. 2023, 15.12
Posodobljeno: 9. 6. 2023, 15.36
Deli članek:

Na Svetovni vrh mladih voditeljev, ki bo že enajstič potekal vzporedno s svetovnimi igrami Specialne olimpijade, se je kot prvi predstavnik iz Slovenije uvrstil JK Sokol s svojim programom inkluzijskega juda.

Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, posredno pa tudi njihovih družin in okolice. Rezultat te ideje je, preko športnega udejstvovanja in prilagojenih tekmovanj, ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb s primanjkljaji v intelektualnem razvoju. Svetovne igre Specialne olimpijade pa so največje športno tekmovanje za njih.

Že čez dober teden se bo v okviru svetovnih iger Specialne olimpijade v Berlinu 2023 začel 11. Mednarodni vrh mladih voditeljev. Prvič v zgodovini dogodek v celoti organizirajo mladi z vsega sveta. Tako dogodek združuje mlade z intelektualnim primanjkljajem in brez njega v enotno globalno platformo mladih za spodbujanje vključevanja in spremembe v lokalnih skupnostih. Več kot 100 mladih udeležencev iz 45 programov Specialne olimpijade po vsem svetu se bo od 16. do 20. junija zbralo v Berlinu, kjer se bodo učili, izmenjevali prakse in spodbujali drug drugega, da bi udejanjili bolj vključujoče vedenjske prakse v svojih državah. Po koncu vrha se bodo udeleženci vrnili v svoje države, kjer bodo v svojih lokalnih skupnostih nadaljevali z izvajanjem inkluzijskih projektov in tako pomagali ustvariti zapuščino sprememb.

Inkluzija ni le beseda

Slovenija se Mednarodnega vrha mladih voditeljev letos udeležuje prvič. Med 100 mladimi iz 45 držav bodo kot prvi Slovenci sodelovali: Lars Kajfež, kot športnik Specialne olimpijade, Maj Pušnik, kot mladi voditelj brez intelektualne oviranosti ter njun mentor Gaston Descamps, trener inkluzijskega juda. Njihova naloga v Berlinu bo, da predstavijo svojo vizijo bolj vključujočega sveta s projektom, ki ga sicer že izvajajo. Dodatno se bodo opolnomočili s temami o povezovanju, združevanju in inkluziji. »Aktivirajmo se skupaj« je slogan, ki mu bodo mladi sledili, zasnovane ideje pa kasneje udejanjili v svoji državi.

alesfevzer.com

"Mednarodni vrh voditeljev spodbuja globalne spremembe z ustvarjanjem vključujočih in enotnih skupnosti z močjo sodelovanja mladih. Če damo našim mladim priložnost, da v celoti ustvarijo okolje, v katerem vodijo druge mlade, imajo priložnost, da so pionirji teh potrebnih sprememb," je dejala Jacqueline Jodl, vodja globalnega mladinskega in izobraževalnega oddelka pri Mednarodni Specialni olimpijadi. "Gibanje Specialne olimpijade je še naprej gonilna sila najmočnejše platforme za vključevanje na svetu. Z izkoriščanjem energije, moči in globalne raznolikosti, ki jo ustvarjajo svetovne igre, ustvarjamo izkušnje, s katerimi mladi razumejo celoten obseg gibanja." dodaja Urška Kustura, izvršna sekretarka Društva Specialna olimpiada Slovenije in zaključuje, da se mednarodni pomen Vrha mladih voditeljev kaže tudi v tem, da je to vzporedni dogodek svetovnim igram, ki so največji športni dogodek za osebe z intelektualnimi primanjkljaji na svetu.

Kaj pomeni Svetovni vrh mladih voditeljev?

Na vrhu 2023 bodo mladi voditelji deležni usposabljanja in orodij za uvod v mladinsko vodenje, pripovedovanje zgodb in vodenje projektov. Cilj vrha je, da mladi razvijejo in vodijo projekte za družbeni vpliv in vključevanje v svojih šolah in skupnostih, medtem ko se bodo odrasli mentorji od svojih kolegov iz drugih držav učili, kako najbolje opolnomočiti mlade.

Mladi bodo z letošnjo temo "Aktivirajmo se skupaj" pozivali oblikovalce politik, naj proaktivno odpravljajo ovire za raznolikost, pravičnost in vključenost v svojih državah. Mladi udeleženci z vsega sveta bodo oblikovali svojo deklaracijo, v kateri bodo vodje programov, oblikovalce politik, vladne uradnike in druge mlade pozvali, naj spodbujajo vključujoče spremembe.

Usposabljanje voditeljev in ustvarjalcev sprememb naslednje generacije

Specialna olimpijada je organizirala 10 Svetovnih vrhov mladih voditeljev. Prvi je potekal leta 2001 na Aljaski v okviru svetovnih zimskih iger Specialne olimpijade. Vrh mladih zahteva popolnoma vključujočo udeležbo (50 % oseb z motnjami v duševnem razvoju in 50 % oseb brez motenj v duševnem razvoju).

Ta vrh bo temeljil na navdušenju in inovativnosti Svetovnega vrha voditeljev Specialne olimpijade 2022, imenovanega "Poklicani k povezovanju", katerega namen je ponovno spodbuditi mladinsko skupnost po dveh težkih letih socialne nepovezanosti in izolacije, ki ju je povzročila pandemija. Letošnji vrh bo prvi svetovni vrh z osebno udeležbo od začetka pandemije.

Kot nam je zaupal Darko Kraševec, predsednik JK Sokol: “Ponosni smo, da je bil prav naš klub kot prvi predstavnik iz Slovenije izbran za prisotnost na Vrhu mladih voditeljev v Berlinu. Med izbrane smo se uvrstili zaradi naših prizadevanj, da inkluzijski judo postavimo na višji nivo, da začnemo s skupnimi treningi mladih z in brez posebnosti. Šport je univerzalni jezik in preko njega lahko vsi mladi pridobijo, se učijo drug od drugega in tako opolnomočeni širijo glas med svoje vrstnike. Le vključujoča družba je družba prihodnosti.“

JK Sokol šport mora združevati

JK Sokol je bil uradno ustanovljen leta 1994. Klub, ki mu od leta 2020 predseduje Darko Kraševec, ima nekaj več kot 120 članov, hkrati je ta ljubljanski klub eden od sedmih v Sloveniji, kjer negujejo tudi inkluzijski program. V JK Sokol se lahko vpišejo otroci od 4. leta naprej, judo pa je šport za celo življenje, saj razvijajo ne le svoje gibalne sposobnosti, temveč se učijo tudi potrpljenja, sodelovanja in etike, zato najstarejši člani štejejo tudi preko 70 let. V klubu gojijo programe rekreativnega in tekmovalnega juda, judo vrtec, samoobrambo za ženske, judo za odrasle in kata treninge. Zelo pomemben del kluba pa je program, namenjen osebam z različnimi primanjkljaji, ki zaradi različnih razlogov ne morejo sodelovati v drugih programih. V klubu trenutno trenira kar 35 takih oseb, si pa želijo, da bi se jim pridružili tudi novi člani. Po mnenju Gastona Descampsa, trenerja inkluzijskega juda, ki trenutno zaključuje doktorat prav na temo inkluzije v judu, je zgodnje otroštvo (od 5. leta naprej) zelo primerna starost za vključevanje v ta šport. Takrat se intenzivno razvijajo motorične sposobnosti in tudi psihofizični razvoj je v svoji intenzivni fazi. Judoisti pridobivajo gibalne sposobnosti, funkcionalno učinkovitost, samozavest, odločnost, umirjenost, zanesljivost, samokontrolo ipd. Raziskave so pokazale, da so tisti, ki so judo trenirali daljše časovno obdobje (4 in več let) bolj zadovoljni s svojim življenjskim slogom in s svojo kakovostjo življenja. Boljši rezultati zadovoljstva z življenjskim slogom in kakovostjo življenja mladih judoistov so se pokazali tudi v primerjavi z normativnimi vrednostmi športnikov iz drugih športov. Dodatno je potrebno izpostaviti še vidik inkluzije. Razlike med mlajšimi otoki s primanjkljaji ali brez so v zgodnji fazi mladosti manj opazne, tako, da so inkluzijski treningi bolj spontani, sčasoma pa se pri obojih močno razvije občutek empatije in so združeni treningi tudi v starejših leti popolnoma naravni.

Kot smo že omenili, danes nekaj športnikov JK Sokol s primanjkljaji redno trenira tudi v večinskih programih kluba, saj jih brez večjih težav vključujejo tudi v ostale rekreativne in tekmovalne programe, kjer jim ostali člani skupine pomagajo, da skupaj rastejo in napredujejo. S takim načinom se osebe lažje vključijo in napredujejo ter pilijo svoje socialne veščine, ostali pa se učijo sodelovanja, potrpljenja in empatije do sočloveka kot tudi sprejemanja drugačnosti.

Cilj je združevanje mladih

V Sloveniji večinske šole še vedno niso inkluzivne. Vključevanje mladih z intelektualnimi primanjkljaji je torej omejeno na posebne ustanove. Ob tem se izgublja zelo pomembno sobivanje tipično razvijajočih otrok in otrok s primanjkljaji. Tovrstno sobivanje bi doprineslo k boljšemu razvoju psihosocioloških veščin pri večinskih otrocih in boljši intelektualni napredek pri otrocih z oviranostmi. Pa tudi več strpnosti in razvoj empatije. Seveda pa je za tovrsten koncept potreben razvoj didaktičnih in ostalih prilagoditev, kar je precej kompleksen proces. Šport lažje definiramo kot univerzalni jezik, zato je cilj projekta, ki ga JK Sokol predstavlja v Berlinu, vključevanje novih mladih voditeljev, se pravi mladih brez posebnosti v treninge z osebami s posebnostmi. Ob sobivanju in razumevanju se širi tudi globalno zavedanje sprejemanje različnosti in ti mladi postanejo glasniki bolj vključujoče družbe. Maj in Lars sta mednarodna glasnika tega projekta, ki bi ga v klubu radi razširili.

Gaston Descamps trener juda pri JK Sokol in mentor slovenske delegacije na Mednarodnem vrhu mladih voditeljev meni, da je vključevanje vseh v skupne treninge izjemno poučno. Spoznavanje omejitev drugega in sprejemanje tega, potrpežljivost in empatija so veščine, ki jih danes pogrešamo. Judo je šport močnega duha, mladi brez primanjkljajev, ki vsaj občasno trenirajo skupaj z osebami s primanjkljaji hitreje napredujejo na psihosomatski ravni, hkrati pa morda tudi nevede pridobivajo socialne veščine, ki jim zelo koristijo v življenju.

Slovenci na svetovnih igrah Specialne olimpijade

Igre v Berlinu prihajajo po štiriletnem premoru, saj so vmesne zimske, prvotno odpadle zaradi korona virusa, kasneje pa še zaradi razmer z Rusijo, saj bi igre morale potekati prav tam. Nazadnje so slovenski tekmovalci na tako velikem tekmovanju sodelovali leta 2019, ko so bili v Abu Dhabiju in Dubaju izredno uspešni. Takrat je tekmovalo 27 slovenskih specialcev. Osvojili so 24 medalj od tega tri zlate, 13 srebrnih in 8 bronastih.

V ponedeljek proti Berlinu odpotuje delegacija 26 slovenskih športnikov. Sicer bo na igrah tekmovalo več kot 7000 športnikov iz kar 190 držav, tekmuje pa se v 26 športih. Slovenski specialci bodo tekmovali v balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu, plavanju in nogometu.

alesfevzer.com
Slovenski udeleženci specialne olimpiade v Berlinu