Pri nas sicer klavžarja (Geronticus eremita) redko srečamo, saj je Slovenija zanj le preletno ozemlje na poti iz Avstrije v Toskano. Edina prostoživeča kolonija te vrste se danes nahaja v Maroku ob atlantski obali, in sicer gre za kakih 130 osebkov, vsaj 2000 osebkov pa je še v različnih programih ponovne naselitve v Avstriji, Italiji, Španiji in Nemčiji.
Klavžarje so plemiči nekdaj lovili za šport in zabavo ter prehrano, tako da je vrsta v 17. stoletju na območju Evrope izumrla. Zaradi ponovnega naseljevanja v Srednjo Evropo jih je zdaj občasno mogoče opaziti tudi pri nas. V Atlasu ptic Slovenije je ena prvih ponovnih zabeležk iz leta 2006, ko so na letališču v Postojni opazili tri ptice te vrste. Danes je eden spet obiskal Postojno in vedril na okenjskih policah več prebivalcev, tudi naših bralcev.
Domneva se, da je bil v srednjem veku na Krasu, v Istri in v Dalmaciji pogosta ptica in da so ga večkrat tudi upodobili, npr. leta 1490 na eni od fresk v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice, v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v Občini Log - Dragomer. Slovensko ime mu je v začetku 19. stoletja v svojih ornitoloških zapiskih nadel Žiga Zois.
