Pred dnevi je odjeknila novica, da se je naš planet okoli svoje osi zavrtel v rekordnem času, odkar to od leta 1973 merijo z atomskimi urami.

V sredo, 29. junija se je namreč Zemlja zavrtela 1,59 milisekunde prej, preden je bilo dopolnjenih 24 ur.

Do pred nekaj leti je veljalo, da se rotacija našega planeta upočasnjuje. Mednarodna služba za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme je zato vsake toliko dodala prestopno sekundo, da bi nadoknadila primanjkljaj.

Vendar pa atomske ure kažejo, da Zemlja v zadnjih nekaj letih rotira hitreje. Tako so leta 2020 zabeležili 28 najkrajših dni od leta 1960. Lani se trend ni nadaljeval, saj je bil najkrajši dan daljši od tistega iz enega leta prej. Nato pa je konec junija sledil omenjeni rekord; tu pa je še 26. julij, ko je dan trajal 1,50 milisekunde manj.

Prejšnji rekord so zabeležili 19. julija 2020, ko se je Zemlja okoli svoje osi zavrtela 1,4602 milisekunde prej.

GPS, komunikacijski sistemi, ...

Tuji mediji so po rekordu poročali, da se nam obeta negativna prestopna sekunda, če se bo trend pospeševanja nadaljeval, torej bi preskočili eno sekundo. Kar pa ne bi bilo brez posledic. Na čas so vezani sateliti globalnega sistema pozicioniranja (GPS), ki bi, tako poroča Forbes, lahko postal neuporaben, saj bi Zemlja v isti položaj prišla malo prej – milisekunda pa na ekvatorju predstavlja 26 centimetrov. Neskladnost časovnic bi lahko imela posledice tudi za pametne telefone, računalnike in komunikacijske sisteme, ki se sinhronizirajo s protokolom NTP. Ta je definiran kot število sekund od 00:00:00 od 1. januarja 1970 po univerzalnem koordiniranem času.

V splošnem se daljša

Za pojasnila smo se obrnili na profesorja astronomije in astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Tomaža Zwitterja, ki je že uvodoma poudaril, da "gre le za drobno fluktuacijo, ko se dolžina dne spreminja za kakšno tisočinko sekunde v plus ali minus od meseca do meseca (na take stvari vplivajo letni časi). V splošnem se dan daljša, zato tudi občasno dodajamo prestopne sekunde, zadnja je bila 1. januarja 2017. Zaradi zadnje čase relativno hitre rotacije Zemlje nič ne kaže na kakšno dodatno prestopno sekundo v bližnji prihodnosti, po drugi strani pa so neutemeljene trditve, da bi morali v kratkem uvesti negativno prestopno sekundo, kar naj bi potem lahko povzročilo težave s sinhronizacijo različnih ur".

V preteklosti še krajši

Dodal je še, da so fluktuacije dolžine dneva za kašno tisočinko sekunde gor ali dol majhne v primerjavi s tem, koliko je bil dan krajši v preteklosti. V 11. stoletju za 10 tisočink sekunde, v času Rimljanov za 30 tisočink sekund. "Ta podatek zanesljivo vemo, saj ga lahko ugotovimo na osnovi zgodovinskih
opazovanj Sončevih mrkov. Tako nikakor ni res, da je sedaj "najkrajši izmerjeni dan" - v zgodovini so bili še mnogo krajši. Obenem ni nobena skrivnost, zakaj se dolžina dneva počasi daljša: Zemljina hitrost vrtenja se počasi ustavlja, saj nanjo s plimskim trenjem vpliva Luna, njena rotacija pa se prenaša v počasno oddaljevanje Lune, ki je zato vsako leto približno štiri centimetre dlje od Zemlje. Slednje so izmerili z odbojem laserske svetlobe na zrcalih, ki so jih na Luni postavili astronavti programa Apollo. Seveda pa se Zemlja ne bo kar tako ustavila, govorimo o tisočinkah sekunde."

Skratka "gre le za majčkeno trenutno motnjo, ki nima vpliva na čisto nič pomembnega", je potegnil črto Zwitter.