Izumitelj, vizionar, tehnološki pionir ter velik domoljub – vse to je bil Janez Puh, ki so mu rojaki postavili čudovit muzej in ga slovesno odprli ob 160-letnici njegovega rojstva. Zdaj bodo obiskovalci Prlekije izjemnega človeka lahko bolje spoznali ter si privoščili še zanimiv skok v preteklost z ogledom starodobnikov in muzejske predstavite Puhove dediščine.
Tehnična zgodovina je velikega izumitelja Janeza Puha že zdavnaj postavila na mesto, ki si ga je zaslužil s svojim prispevkom k razvoju kolesarske, motociklistične in avtomobilske tehnike. Pri nas pa je bilo dolgo videti, kot da slavnega moža ne poznamo in tudi ne cenimo dovolj. Zdaj se je to spremenilo tudi po zaslugi prizadevnih rojakov iz Sakušaka pri Juršincih v Slovenskih goricah, kjer so konec junija odprli nove razstavne prostore Puchovega muzeja. Za to je bilo potrebno veliko ur vztrajnega dela, zbiranja sredstev in vseh vrst prizadevanj. Domačini upajo, da bo v njihove kraje prišlo več obiskovalcev, predvsem pa, da bo spomin na slavnega rojaka ostal živ.
Genialen, uspešen in trmast
Kdo je bil pravzaprav Janez Puh? Najstarejši sin skromnih bajtarjev iz Sakušaka v Slovenskih goricah se je rodil 27. junija 1862 v takratnem Avstrijskem cesarstvu, v družini z devetimi otroki in je zato moral kot prvi, že z devetimi leti od doma. Pri petnajstih letih, takrat že v Avstro-ogrski monarhiji, se je izučil za ključavničarja, nato pa odšel na dodatno šolanje v Gradec, kjer se je leta 1885 po odsluženem vojaškem roku tudi naselil.
Njegova očaranost nad sodobnim tehničnim razvojem v Evropi je bila izjemna. V Združenem kraljestvu so izumili prva kolesa in novo prevozno sredstvo ga je je tako pritegnilo, da ga je kmalu začel izpopolnjevati. Spremenil je okvir, izdelal model z enako velikima kolesoma, mu dodal kroglične ležaje in verigo, ki jo je bilo mogoče poganjati s pedali. Pri tem je bil tudi prodajno uspešen in kmalu je odprl svojo tovarno ter začel prodajati kolesa po vsej Evropi.
Pozneje je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil. Obiskal je takrat najuspešnejša nemška proizvajalca Daimlerja in Benza, proučil njune motorje ter razmišljal o izboljšavah in o tem, kako bi z motorjem opremil svoja kolesa. Ta so zahtevala drugačno obliko. Tako so nastali sloviti Puhovi motocikli, ki so jih v njegovi tovarni ves čas izpopolnjevali ter prilagajali različnim potrebam. Leta 1899 je Puh v Gradcu ustanovil podjetje Styria Werke in leta 1901 so tam izdelali prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Razvoj je bil tako hiter, da je tovarna leta 1912 zaposlovala že 1100 delavcev in izdelala 16 tisoč koles ter 300 motociklov.
Mnogi se še spomnijo: kdor je imel Puchovca, je bil nekaj posebnega!
S svojimi vozili je oskrboval avstrijski dvor
Hkrati z načrtovanjem in izdelavo motociklov se je Puh ukvarjal z razvojem avtomobila in bil prav tako uspešen. Kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med 1. svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. Tako je postal eden najpomembnejših izumiteljev svojega časa. Najbrž tudi zato, ker je bil, kot to velja za Prleke, dovolj vztrajen in trmast.
Muzej, vreden ogleda
Kljub svetovni slavi pa Puh v nekdanji državi ni bil niti znan niti cenjen kot velik izumitelj, saj je živel v nekdanji monarhiji. To se je začelo spreminjati ob osamosvojitvi Slovenije. Leta 1992 so mu v domačem kraju odkrili spominsko ploščo. Občina Juršinci je začela iskati primerno lokacijo za spominski muzej oziroma razstavni prostor. Leta 2000 so ljubitelji Puhovih motorjev ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha, ki ga vse od ustanovitve vodi Vlado Slodnjak. Skupaj z društvom je posebej zaslužen za to, da ima danes Janez Puh mesto med pomembnimi osebnostmi naše preteklosti ter da so širši javnosti prikazali veličino njegovega dela. Pravkar odprti muzejski prostori v zgradbi poleg prejšnjih spominskih prostorov z razstavljenimi eksponati dopolnjuje predstavitev Puhovega življenja, dela in dediščine.
Naprej v prihodnost
Če se zavedamo preteklosti, lažje premagujemo sedanjost, je zapisal dr. Stanko Vršič leta 2010 v uvodniku publikacije z naslovom Nadaljujemo pot Janeza Puha. To je bilo mogoče spoznati tudi na proslavi ob otvoritvi novih prostorov Puhovega muzeja. Med govorniki so bili poleg Alojza Kaučiča, župana občine Juršinci in Vlada Slodnjaka, predsednika društva tudi David Adam, direktor podjetja Magna Slovenija in Puchov pra pranečak Tone Čeh.
Na sončen dan so se v Sakušak pripeljali ljubitelji in lastniki starodobnikov iz vse Evrope, njihova vozila pa so bila prava paša za oči ljubiteljev tehnike. Stara kolesa, motorji in avtomobili, kakršnih ni več na cestah, so dopolnila številna vozila s Puchovo blagovno znamko, ki so še vedno v voznem stanju. Med njimi je bilo veliko nekoč izjemno cenjenih puchovih motorjev. Mnogi se še spomnijo: kdor je imel puchovca, je bil nekaj posebnega! No, to pravzaprav velja še danes. Na razstavnem prostoru podjetja NewBike je bilo moč občudovati novo generacijo električnih koles, ki je kot nalašč za sodobne uporabnike, saj se lahko z električnimi kolesi odpravimo v službo ali po opravkih. Takšna vožnja je cenovno ugodna, koristna za zdravje, omogoča vožnjo na daljših razdaljah in izlete ter boljšo mobilnost v mestih. Izbrati je mogoče med različnimi modeli, pokazali pa so tudi športne modele koles, ki bodo v trgovine prišla kmalu in so tehnično zelo dodelana.
Tako je pogled v zgodovino ter predstavitev velikana iz Prlekije dobil novo dimenzijo. Njegovi izumi in inovativnost živijo naprej in napovedujejo vznemirljivo tehnično prihodnost.
