PO GNILIH JAJCIH

To je hrana, ki je kriva, da vetrovi zaudarjajo

Mojca Kopriva
19. 6. 2022, 20.24
Deli članek:

Vetrovi so normalni, občasno jih imamo vsi. Pravzaprav naj bi vsak človek v povprečju spuščal vetrove 14-krat na dan, skupno od pol litra do dveh litrov.

Dreamstime
Pri ljudeh z laktozno intoleranco laktoza prehaja skozi tanko črevo, ne da bi se absorbirala, in potuje navzdol do debelega črevesa, kjer se potem »zabava« na trilijone bakterij. Učinek so smrdljivi vetrovi, saj imajo mleko in nekateri siri visoko vsebnost žvepla.

Če verjamete ali ne, 99 odstotkov plina je brez vonja. A vemo, da lahko vetrovi tudi zelo zaudarjajo. Zakaj je tako? Če imate hude vetrove, ste verjetno pojedli kaj takega, kar jih povzroča. To ni nujno slabo, vetrovi so namreč normalen stranski produkt prebave in največkrat pomenijo, da ste v telo vnesli hranilno, z vlakninami bogato hrano rastlinskega izvora. Predstavljamo nekaj najpogostejših vzrokov neprijetnih vetrov.

Živila, bogata z žveplom

Med prebavo črevesne bakterije proizvajajo spojine, ki vsebujejo žveplo, kot je vodikov sulfid; in te ustvarjajo neprijeten vonj. Živila, ki jih pojemo, vplivajo na populacijo bakterij v debelem črevesu in tako na nastanek vetrov. Živila z visoko vsebnostjo žvepla lahko povzročijo, da vetrovi zaudarjajo po gnilih jajcih. Pogosto je kriva zelenjava iz skupine križnic, kot so brokoli, brstični ohrovt, cvetača in zelje. Druga živila, bogata z žveplom, so denimo česen, čebula, stročnice, sir čedar, suho sadje, oreščki, pivo in vino. Celo živalske beljakovine, kot so jajca, meso in ribe – vse z visoko vsebnostjo žvepla, so lahko problematične.

Profimedia
Najpogosteje so vetrovi le posledica prebavljanja živil, bogatih z vlakninami.

Rafinoza

Fižol je bogat vir beljakovin, antioksidantov, vitaminov in mineralov. Je pa tudi izjemno težko prebavljiv. Vsebuje oligosaharide iz družine rafinoze, skupino sladkorjev, ki so vsaj delno odgovorni za napihnjenost in pline, ki se lahko pojavijo po obroku iz fižola, prav tako iz leče, drugih stročnic in križnic. Človeški gastrointestinalni trakt nima pomembnega encima, ki je potreben za razgradnjo in prebavo teh sladkorjev.

Sladkorni alkoholi

Pazite na sladkorne alkohole, kot sta sorbitol in ksilitol, ki ju vsebujejo na primer dietne pijače, sladkarije »brez sladkorja« in nekateri žvečilni gumiji. Teh sladil telo ne more v celoti absorbirati, zato potujejo v debelo črevo, kjer lahko prispevajo k tvorbi plinov groznega vonja. Še namig: vodenje dnevnika hrane vam lahko pomaga ugotoviti, ali smrdljive vetrove povzročajo sladkorni alkoholi.