Bistvo je v druženju

Kolikokrat na teden pa vaša družina sede skupaj za mizo?

Tea Dečman
5. 12. 2021, 19.20
Deli članek:

Čeprav se sliši neverjetno, drži, da lahko občutek osamljenosti in nerazumljenosti preprečimo ali vsaj zmanjšamo že z dvigom kulture prehranjevanja. Pri tem pa ima skupen družinski obed ključno vlogo. Kako ga umestiti v prenatrpan vsakdanjik?

Profimedia
Mnoge študije so že potrdile, da skupen obrok zbližuje tudi partnerja, utrjuje skupne interese in zgladi prenekateri spor.

Marsikateri prehranjevalni greh pa tudi spore v družini lahko zgladi skupen obrok, ki, kot so pokazale številne raziskave, zmanjša ogroženost odraslih in otrok z debelostjo. Prav tako je manj verjetno, da bodo otroci, ki velikokrat sedejo za skupno mizo, kdaj uživali droge. So boljši učenci v šoli in so v glavnem srečnejši. A čas nas vse preganja in ni malo družin, ki so vesele že, če se na koncu dneva lahko vidijo ter si zaželijo lahko noč. O pripravi skupnega obroka in prijetnega obedovanja veliko parov vse do konca tedna niti ne razmišlja. In vendar je mogoče stvari zastaviti na novo ter družino povabiti, da sede skupaj, sploh če sprejmemo dejstvo, da je odličen skupen obrok lahko tudi nepopoln in ga pripravimo skupaj zaradi druženja, in ne zato, da bi izkazovali kulinarično spretnost.

Prilagodljivost je zelo dobrodošla

Skupni obrok ni obvezen vsakodnevni obred, in to celo ob isti uri. Drži, da imajo otroci zelo radi rutino, saj jim daje občutek varnosti in pripadnosti, vendar je bolj kot obrok pomembno, da je družina zvečer sproščena. Če imate občutek, da bi pripravljanje obroka za vas bilo preveliko breme, ker je treba pripraviti toliko stvari za naslednji dan in poleg vsega še odgovarjati na službene klice, se mu raje odpovejte. Bili bi le še bolj raztreseni in jezni. Si pa vzemite nekaj dragocenih minutk za vsakega otroka posebej. Začnite po malem. Za začetek pripravite med tednom en skupni obrok, le počasi pomaknite cilj k dvema – in tako naprej.

Ni treba, da smo za isto mizo

Če je oče moral ostati pozno v službi, to nikakor ni razlog, da skupna večerja odpade. Pomembni so vzdušje za mizo, odkritosrčnost in vzajemna pomoč, ne pa število stolov in krožnikov. Pravzaprav je bolj kot očetova ali mamina navzočnost pomembno, da med obedovanjem izklopite mobilne telefone, televizor. Spregovorite in pojdite dlje od klasičnega vprašanja: »Kako pa je bilo danes v šoli?« Poskušajte biti izvirnejši: »Kaj bi ta dan spremenil, če bi ti bilo dano, da ga preživiš še enkrat?« Gotovo ne želite, da bi se otroci oziroma najstniki zaradi vašega stalnega kritiziranja odločili, da v času skupnega obroka raje ostanejo v sobi. Zato disciplinske lekcije prihranite za pozneje in ne vzdihujte vsakič, ko malčku pade žlica po tleh. Da bi bile asociacije kar najbolj pozitivne, pa se odpovejte tudi želji po »praznih krožnikih« in hvaljenju vaše kuharije. Še enkrat – v ospredju skupnega obroka mora ostati pozitivno vzdušje!

Angažirajte otroke

Kadar pa se že odločite za kuhanje, v pripravo, kolikor je le mogoče, vključite otroke. Že osemletnik lahko natrebi solato, dvanajstletni otroci pa lahko pomagajo pri mešanju, dodajanju sestavin in, če želijo in ste jih naučili varnosti v kuhinji, tudi pri samostojnem pripravljanju obroka. Dobro bo delo njihovi samozavesti.

Obrok, ki to ni

Kdo pravi, da mora biti skupni obrok sploh obrok? In da morate vsi po vojaško sedeti za mizo? Specite palačinke in si jih privoščite pred kaminom! Popecite jajca in jih pojejte kar stoje, v kuhinji, če se mudi k domačim nalogam. Ali pa vse skupaj preskočite in sklenite, da boste uživali ob razkošnejšem zajtrku.