Dogajanje na tržnici so organizatorji takrat posvetili svetovnemu dnevu lokalizacije oziroma lokalnih gospodarstev, predstavila pa ga je Marjana Kos, aktivistka mednarodne organizacije World Localization Day za Slovenijo.

Svetovni dan lokalizacije je nastajajoče svetovno gibanje, ki si prizadeva obnoviti pripadnost skupnosti in ljudem ter okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah. Pri tem pomembnem dogodku sodeluje okrog 30 držav na šestih kontinentih. Ljudje po vsem svetu se prebujajo in čedalje bolj zatekajo k lokalni prehrani. K temu jih v okviru svetovnega dneva lokalizacije spodbujajo mnogi znani ljudje, med drugim večkrat nagrajena kanadska novinarka, pisateljica, filmska ustvarjalka in prodorna družbena aktivistka, znana po svojih političnih analizah in kritikah globalizacije podjetij in kapitalizma, Naomi Klein, angleški komik, igralec, radijski voditelj, pisatelj in aktivist Russell Edward Brand, madžarsko-kanadski zdravnik, avtor knjige Ko telo reče ne, Gabor Maté, znani ameriški jezikoslovec, javni intelektualec in politični aktivist Avram Noam Chomsky, ki je med drugim dejal, da prihaja čas, ko bo opolnomočenje lokalne ekonomije za proizvodnjo osnovnih potreb prebivalcev osnovnega pomena.

Korona nam je dala vetra

Kako zelo smo odvisni od domače samooskrbe, je postalo jasno ob prvih ukrepih zaradi koronavirusa. Mnoge je postalo strah, ali bomo, če se zaprejo meje, sploh imeli dovolj svoje hrane. Številni Slovenci so bolj kot kadarkoli prej začutili potrebo po povezovanju z lokalnimi kmeti, v obliki skupnostnega naročanja (ena prvih tovrstnih skupin v Sloveniji je bila Nakupujmo skupaj), projekta 4 letni časi, Zeleni krog, do najnovejšega Posvoji kmeta, ki nastaja pod okriljem pionirja skupnostnega naročanja Marjana Kogelnika. V ta namen je nastalo tudi kar nekaj FB-skupin, med njimi recimo Mala tržnica severne Primorske. Njena ustanoviteljica Anja Kovačič Forznarič je za Radio Prvi povedala, da je na začetku koronakrize razmišljala, kje bi prišla do kakovostne hrane. Ker v njenem okolju ni našla platforme, ki bi povezovala lokalne kmete in kupce, želela pa je, da bi vsi imeli dostop do prvinske lokalne hrane, je ustvarila skupino po zgledu podobne iz Istre. Bila je presenečena, ko je videla, koliko ljudi ima podobne želje, saj je skupina v nekaj dneh dosegla 10.000 članov, njihovo število pa se je danes, leto dni pozneje, podvojilo. Delujejo tako, da kmetje v skupini povedo, kaj imajo na voljo, ceno in kakšna je možnost prevzema oziroma dostave. Po drugi strani pa tudi kupci javijo, kaj bi si želeli imeti, in se kmetje odzovejo na njihovo povpraševanje. Anja je na strani zapisala, da skupina pomaga širiti zavest o pomenu prvinske lokalne hrane za zdravje posameznika, s povezovanjem pa želi pripomoči k vse večji lokalni samooskrbi.

kranj (1)
Andrej Križ / Revija Zarja Jana
Tradicionalna ekološka tržnica v Stražišču pri Kranju.

Pomembna je odločitev

Podobna skupina je tudi Mali plac za prihodnost, v kateri se združujejo kmetje in kupci. Skupina, ki je začela s prodajo neretvanskih mandarin, je nastala povsem po naključju in iz srčne želje. Njena ustanoviteljica Ana Ljubojević si je želela kakovostne in zdrave hrane za svojo družino. Čeprav skupina obstaja že več let, se je njena ponudba enormno razširila med koronakrizo, ko so ljudje začeli vse bolj iskati domače vire zdrave prehrane, in tako so se obrnili na lokalne kmete. Odtlej je povpraševanja pri njih res ogromno. Potem ko naročite živila iz njihove bogate ponudbe, jih pridete ob določenih dneh iskat na eno od prevzemnih mest po vsej Sloveniji. Nekateri pa kar sami najdejo svojega kmeta, od katerega potem bolj ali manj redno odkupujejo izdelke. Tako se oba vzajemno podpirata in imata od tega koristi. Sama sem tako pred dvema letoma spoznala Romano Rejc, ki je pred leti pustila staro življenje za seboj in se odločila za ekološko kmetovanje. Od pomladi do jeseni, v skladu z ritmom narave in načeli biodinamike, skrbi za raznolik pridelek. Začela je s partnerskim kmetijstvom. Našla je družine, ki so se odločile odkupovati njene pridelke, in sodelovanje je steklo. Pri delu ji pomagajo prostovoljci, ki pridejo na kmetijo preko mreže wwoof in workaway, pa tudi prijatelji se ji z veseljem pridružijo, da se malo razmigajo in česa naučijo. Načinov, kako torej priti do kakovostne lokalne hrane, je veliko, le odločiti se moramo za spremembo. Da se torej namesto za poceni tujo hrano, ki jo ponujajo trgovinske verige, odločimo za lokalno, kakovostno in zdravo domačo.

Posvoji kmeta

»Lokalna samooskrba je pomembna za prehransko zdravstveno varnost in gospodarstvo. Več stvari ko uvozimo, več je denarnega odliva iz države,« razloži Kogelnik. Da kupujemo lokalno in od kmetov, ima ogromno prednosti – globlje se povežemo z njimi, lahko jim ponudimo pomoč in delo na kmetiji, kar nam omogoča kakovostno preživljanje prostega časa in ne nazadnje tisti prvinski stik z zemljo, ki smo ga v procesu globalizacije mnogi izgubili. Kogelnik je spodbudil kar nekaj projektov, njegov zadnji v okviru društev Ekoci in Sorško polje ter gibanja Zdrava družba pa je Posvoji kmeta, model, ki so ga že pred leti uvedli v Franciji. Gre za optimizacijo skupinskega naročanja živil, kjer bi si potrošniki zagotovili dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom in možnostjo seznanitve z načinom pridelave neposredno pri ponudnikih. »Kmet pa bi na ta način prodal več pridelka, manj bi imel odpada, neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje,« pravi Kogelnik. Ta način se bo od skupinskih naročanj razlikoval tako, da bodo naročena živila prek skupinske naročilnice kmetje zdaj dostavili bliže potrošnikovemu domu ali pa celo kar na dom, poleg rednih nakupov pri kmetih pa želijo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v naslednjih korakih lahko začeli z načrtovanjem pridelave in tako zagotovili prehransko varnost, kar je cilj pobude. »Po koronski krizi je namreč čas nove paradigme, obujanja zaupanja in sodelovanja, ki pa je pogoj, da se ta model lahko prime in obdrži na daljši rok,« pravi Marjan.

Korak naprej

Koronakriza nas je torej veliko naučila. Mnogi, ki se prej niso zavedali, koliko koristi ponuja lokalna ekološka hrana, so to spoznali, ko so nas zaprli v domove. Povečalo se je spletno nakupovanje, vse več ljudi pa je začelo iskati lokalne kmete, ki bi jih oskrbeli s hrano. In mnogi so temu načinu ostali zvesti. Zakaj bi se odrekli boljšemu? Če razmišljate, da bi tudi vi naredili korak naprej in začeli kupovati lokalno, ni težko. Nekaj idej imate že v članku!

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_Zarja_Jana_34
zarja jana
naslovnica