Med njimi so največkrat starostniki. A tudi starše povišana telesna temperatura pri majhnih otrocih običajno zelo vznemiri in skrbi, pogosto celo bolj kot drugi bolezenski znaki: kašelj, povečane bezgavke, bolečine v trebuhu ali bruhanje.

Povišana temperatura

Zvišana telesna temperatura je opredeljena kot temperatura nad 38 stopinj Celzija, merjena v črevesu (rektalno), nad 37,8 stopinje Celzija, merjena v ustih, in nad 37,2 stopinje Celzija, merjena pod pazduho.

Krepitev telesne obrambe

Zdravniki pogosto poudarjajo, da je zvišana telesna temperatura le simptom, in ne bolezen. Vročina zmanjša tvorbo strupenih presnovkov ob okužbi, zavre razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov in okrepi vnetni odgovor. Vročina močno okrepi obrambni sistem telesa, saj se prav zaradi nje poveča dejavnost celic, ki se borijo proti bolezenskim povzročiteljem. To je še posebno dobrodošlo pri virusnih obolenjih, za katere nimamo zdravil. To pomeni, da vročine ni priporočljivo takoj zniževati.

Kdaj je vročina nevarna

Vročina terja posebno pozornost pri hujših srčnih boleznih, ko se zaradi vročine poveča obremenitev srca in pospeši srčni utrip; pri težjih boleznih dihal, ko se zaradi vročine poveča obremenitev dihal, recimo pri astmatikih; pri boleznih ali poškodbah možganov, na primer pri možganskem edemu; v nosečnosti, zlasti v prvem trimesečju; pri dehidraciji, torej pri izsušitvi organizma, in če bolnik ne more piti, vročina lahko to stanje poslabša; pri epileptikih, saj vročina lahko sproži nove napade.

Kdaj jo nižamo

Ker je vročina za večino bolnikov neškodljiva in je hkrati tudi koristna, saj telo z njo premaguje povzročitelje bolezni v telesu, jo je le redko smiselno takoj zniževati z zdravili. To zdravniki priporočajo, če vročina presega 40 stopinj Celzija. Praviloma pa je ne znižujemo, če je pod 38,5 ali 39 stopinj Celzija, razen če so pri bolniku zaradi nje prisotni moteči spremljajoči znaki, kot je hud glavobol.

Kako jo znižamo

Poznamo več metod zniževanja povišane telesne temperature: počivamo oziroma se čim manj gibljemo. Odstranimo pretople odeje. Se preoblečemo v tanko spalno srajco ali pižamo. Prezračimo prostor. Pijemo veliko tekočine, najbolje tople čaje. Nikakor pa ne uživamo alkohola ali kave. Bolnika hladimo z mokrimi in mrzlimi povoji, brisačami, rjuhami. Bolnika (tudi otroka) lahko oprhamo ali okopamo z mlačno vodo.

V lekarno po antipiretik

Antipiretiki so zdravila za zniževanje telesne temperature. Najbolj znana je acetilsalicilna kislina ali aspirin, ki ga otroci do 16. leta ne smejo jemati, saj lahko povzroči resne zaplete, ki lahko vodijo v smrt. Prav tako ga ne smejo uživati bolniki, ki so preobčutljivi na zdravilo, ker imajo želodčne razjede ali razjede na dvanajstniku, nosečnice in doječe matere. Ti lahko uporabljajo zdravilo paracetamol. Antipiretike je treba jemati z veliko tekočine in redno, kot jih predpiše zdravnik.