Jagode zagotovo spadajo med sadeže ljubezni in so nepogrešljive pri pripravi tort, kolačev in sladic na splošno. Na vrtu se sicer odlično počutijo blizu zelenjave, ki bi težko simbolizirala ljubezen, to je česen.

Sadimo jih spomladi ali jeseni

Vrtičkarji se za sajenje jagod po navadi odločajo zgodaj spomladi, ko je na voljo tudi največ sort jagod. Nič pa ne bo narobe, če jih boste sadili jeseni oziroma od avgusta dalje. Takrat se sadijo predvsem zelene sadike, to so tiste, ki nastanejo iz vitic oziroma živic. Najverjetneje vas bo presenetil podatek, da danes obstaja že več kot deset tisoč sort jagod, brez križnic, kot so jagode z okusom ananasa in podobno. Da bi jih nekoliko lažje ločili in se odločili, katere boste sadili na vrtu, je dobro poznati vsaj osnovno delitev.

Enkrat- in večkratrodne

Sorte jagod se delijo glede na količino plodov, ki jih v letu uspejo obroditi. Tako poznamo enkratrodne, kar pomeni, da obrodijo le enkrat v letu. Te pa delimo na zgodnje, srednje in pozne sorte. Poznamo pa tudi večkratrodne, ki rodijo vse od sredine maja pa tja do pozne jeseni. A kot smo omenili, je to zgolj sortna delitev. Jagode ločimo tudi po okusu, velikosti in obliki plodov ter po barvi cvetov. Ti so lahko beli, rdeči, svetlo in celo temno rožnati. Tako kot cvetovi so lahko različni tudi plodovi, vse od belih pa do temno rdečih. A roko na srce, še vedno so najboljše tiste jagode, ki jih najdemo med sprehodom po gozdu.

Nasveti za dobro vzgojo

Gnojilo

V plastični posodi zmešajte 500 g narezanega rastlinskega materiala gabeza (lahko dodate tudi koprive) in pet litrov vode. Posodo pokrijte, a pazite, da pokrov ne tesni povsem. Pripravek vsak dan premešajte. Tekočino lahko začnete uporabljati, ko se pripravek neha peniti, zelišča pa potonejo na dno. Tekočino uporabljajte razredčeno v razmerju 1:10 in je ne zlivajte po tleh.

Jagode obožujejo sonce, zato jih sadimo na sončno mesto in na srednje težka tla z veliko humusa. Potrebujejo veliko vlage, sploh v času cvetenja in razvoja plodov. Če ste jih oziroma jih boste na vrt letos sadili prvič, jih nikar ne sadite tam, kjer so prej rasli paradižniki, kumare, paprika, krompir, jajčevci ali koruza. Dobri predposevki pa so recimo žita in stročnice. Ko že rečeno, jih je najbolje saditi skupaj s česnom ali drobnjakom. Ta jagodam pomaga do boljšega okusa in jih varuje pred različnimi boleznimi. Jagode so tudi dobre sosede s čebulo, solato, porom, špinačo in fižolom. Sadite jih na razdalji 40 centimetrov, če pa se boste odločili za grebene, naj bodo ti visoki do 30 centimetrov in široki do pol metra. Če ste jih kupili v lončkih in imajo že cvetove, jih v tem času lahko brez težav presadite na vrt; če so sadike slabotne, odstranite plodove in delno cvetove ter tako okrepite koreninski sistem. Posadite jih lahko tudi v ovčji filc ali katero drugo zastirko. Uporabite lahko slamo ali pokošeno travo. Zastirka bo preprečevala uhajanje vlage, plodovi pa ne bodo mokri in umazani, posledično bo manj plevela in bolezni.

Že zasajenim odstranite suhe liste

Če so jagode že dlje časa prisotne na vašem vrtu, jim je treba vsako pomlad odstraniti suhe in poškodovane liste. Opravila se lotite z vrtnarskimi škarjami in pri tem pazite, da ne poškodujete novih poganjkov. Vsako pomlad jih tudi dobro pognojite. Vesele bodo domačega komposta in drugih organskih gnojil ter rednega rahljanja prsti okoli grmičkov. Med hranili potrebujejo največ kalija, ki je še posebej pomemben v času cvetenja in zorenja. V tem času jih zato tu in tam zalivajte z gnojilom iz gabeza.

Ko jih napadejo bolezni

Da bi jagode obvarovali pred boleznimi, jih moramo saditi čim bolj narazen, tako bomo preprečili, da bi se bolezen hitro in nenadzorovano širila. Pomembno je tudi, da ob njih posadite dobre sosede, ki jih bodo obvarovali pred določenimi boleznimi in škodljivci. Za krepitev rastlin se priporočajo poparek iz že omenjenega gabeza, redno gnojenje in nega. Prav tako lahko uporabite pripravek iz kopriv, kot preventiva pred boleznimi pa se priporoča škropivo iz njivske preslice. Poganjke in liste večkrat napade siva plesen, zoper to lahko uporabite škropivo iz čebule in česna, ki ga pripravite enako kot škropivo iz njivske preslice. Če pa celotno rastlino napadejo glivične bolezni, ki povzročajo belo ali rdečo listno pegavost, liste čim prej porežite in uničite.

Obiranje jagod

Svetujemo vam, da se odločite za več sort jagod, saj boste tako lahko uživali v njihovih plodovih vse do jeseni. Pri nas navadno jagode zacvetijo aprila in tako v sredini maja že lahko jemo sladke plodove ter se z njimi razvajamo vse do jeseni. Pravilen razmik med grmički omogoči pravilnejše in večje cvetove, in večji ko je cvet, večji bo plod. Te obiramo ob jutrih. Zmeraj odtrgamo še vsaj del peclja, saj tako zagotovimo, da plod ostane dlje časa svež.

Za lepoto in zdravje

V jagodah so številne zdravju koristne snovi. Najbolje bo, če jih uživamo sveže, lahko pa jih tudi vlagamo, kuhamo, zamrznemo ali liofiliziramo (sušenje po posebnem postopku, s čimer se sadju odvzame voda). Iz njih pripravljamo številne okusne jedi, nepogrešljive so tudi pri pripravi lepotnih pripravkov, saj dokazano izboljšujejo videz kože in upočasnjujejo staranje. Vsebujejo hranilne sestavine in zaščitne snovi, med katerimi je vredno izpostaviti predvsem pektin, folno kislino, številne antioksidante in vitamin C. V ljudskem zdravilstvu jih priporočajo tudi pri zdravljenju ledvic in revmatskih obolenj ter kot dodatno pomoč pri nižanju krvnega tlaka. Nepogrešljive so pri obraznih maskah, prav tako naj bi pripomogle k belini zob.